Od odprtja do ponovnega zaprtja. 24 ur preobratov v Hormuški ožini

V pičlih štiriindvajsetih urah se je dogajanje v Hormuški ožini obrnilo povsem na glavo. Še včeraj bi namreč marsikdo upravičeno sklepal, da se bo ob bližajočem se izteku ameriško-iranskega premirja skozi Hormuško ožino začelo prebijati vse več ladij.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek z navdušenjem pozdravil sporočilo Teherana, da je ožina povsem odprta in pripravljena na nemoten prehod, ter se zanj celo zahvalil. Iranski zunanji minister Abas Aragči je namreč na omrežju X namignil, da bo plovna pot spet popolnoma odprta, ob tem pa dodal, da bo ladijske poti usklajeval Iran, v svoji analizi zadnjih dogodkov in preobratov piše CNN.

Najprej olajšanje

Zaradi njegove objave je cene surove nafte v nekaj urah padla za deset odstotkov, a se je kmalu izkazala za preuranjeno. Poluradna iranska tiskovna agencija Tasnim je Aragčija nato ostro kritizirala, ker naj bi ustvaril kup nejasnosti glede pogojev, podrobnosti in mehanizmov samega prehoda.

Sledil je Trumpov odziv, v katerem je poudaril, da bo ameriška blokada iranskih pristanišč ostala v polni veljavi, vse dokler ne bo zaključen "posel" z Iranom. Le dan kasneje je iranska revolucionarna garda sporočila, da je ožina ponovno zaprta, kot razlog pa navedla prav nadaljevanje ameriške blokade iranskih pristanišč.

V uradni izjavi so posvarili, da se bodo približevanje ladij Hormuški ožini obravnavali kot sodelovanje s sovražnikom in da bo vsako plovilo, ki bo to kršilo, postalo tarča napada.

Po bežnem upanju, da bi se ena najprometnejših svetovnih plovnih poti utegnila ponovno odpreti, se zdi, da med ZDA in Iranom ni pravega strinjanja o ničemer, razen morda o pripravljenosti na novo srečanje.

In spet napetosti

Iranska vojska je v soboto ponovno poudarila, da bo tranzit trgovskih ladij strogo omejen, dokler bo trajala ameriška blokada. Da ne gre zgolj za prazne besede, potrjuje napad na dve plovili približno dvajset milj od omanske obale. Po besedah kapitana enega izmed tankerjev so bila za prvi napad odgovorna plovila iranske revolucionarne garde.

Oglasil se je – kar je prava redkost – tudi iranski vrhovni voditelj Mojtaba Hamenej. Ta je dejal, da je pogumna iranska mornarica pripravljena sovražnikom zadati grenak okus poraza. Hamenej se v javnosti sicer ni pojavil že šest tednov, vse odkar je bil izbran za naslednika ubitega očeta Alija Hameneja.

Trump pa je na drugi strani v soboto vztrajal, da pogovori z Iranom potekajo dobro, vendar se ZDA ne nameravajo ukloniti pod morebitnim izsiljevanjem iranskih oblasti. Iranski svet za nacionalno varnost je nato sporočil, da Teheran preučuje nove predloge Washingtona, a da nanje še ni odgovoril.

Ob vprašanju plovbe skozi Hormuško ožino pa očitno sprti strani ostajata na nasprotnih bregovit tudi glede predaje in odstranitve visoko obogatenega urana v Iranu. Prav tako se Iran ni pripravljen odpovedati programu bogatenja urana.

Premirje se bo izteklo v treh dneh, ameriški predsednik Trump pa še ni sporočil, ali bo podaljšano. V petek je sicer dejal, da ga morda ne bo podaljšal, kar bi pomenilo nadaljevanje blokade in skoraj zagotovo tudi nova obstreljevanja in bombardiranje Irana.

A na drugi strani tudi iranski režim očitno še ni razpoložen za sklepanje prevelikih kompromisov. Visoki vojaški uradnik general Mohamed Nakdi je v soboto dejal, da bodo v primeru ponovnega izbruha spopadov uporabili povsem nove rakete. Dodal je še, da bi sicer lahko ustavili proizvodnjo nafte, a se za ta korak niso odločili, ker niso želeli zatresti že tako občutljivih naftnih trgov.

Čeprav so iranski viri za CNN dejali, da v prihodnjem tednu pričakujejo drugi krog pogajanj z ZDA, pa ameriška stran svojih načrtov pred iztekom premirja 21. aprila ne razkriva. Je pa mogoče vendarle zaznati znake, da se v zakulisju nekaj dogaja in da tudi Američani iščejo načine za končanje sovražnosti.

V soboto popoldne so namreč ob prihodu v Belo hišo v Washingtonu opazili najvišje ameriške predstavnike, med drugim obrambnega ministra Peta Hegsetha, direktorja obveščevalne agencije CIA Johna Ratcliffa in načelnika združenega štaba ameriških oboroženih sil.

Avtorja članka: Tim Lister, Max Saltman/CNN