Iran ponovno zaprl Hormuško ožino. Ameriški predsednik Trump: "Iran se vede pretkano"

Iranski vrhovni svet za nacionalno varnost je sporočil, da preučuje "nove predloge", ki jih je prejel od ZDA, hkrati pa je opozoril, da iranski pogajalci ne bodo popuščali Washingtonu. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem sporočil Irancem, naj ne poskušajo izsiljevati ZDA.

"V zadnjih dneh so Američani v času prisotnosti poveljnika pakistanske vojske v Teheranu, ki nastopa kot posrednik v pogajanjih, posredovali nove predloge, ki jih Iran trenutno preučuje in na katere še ni odgovoril," je v izjavi navedel iranski vrhovni varnostni organ, poroča AFP.

Dodali so, da iranska pogajalska delegacija, ki sta jo v prvem krogu pogovorov pred tednom dni vodila zunanji minister Abas Aragči in predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf, "ne bo popustila niti za las in se ne bo umaknila, temveč bo z vsemi močmi branila interese iranskega naroda".

Trump: Pogovori potekajo dobro

Ameriški predsednik Donald Trump je danes v kratki izjavi na to temo dejal, da potekajo "zelo dobri pogovori" z Iranom, in dodal, da se "Iran vede nekoliko pretkano, kot že 47 let".

Ponovil je, da Iranci nimajo več "ne ladij, ne letal, ne voditeljev", povedal, da so ZDA s silo zamenjale režim v Iranu in da želijo iranski voditelji že leta zapreti Hormuško ožino, vendar jim ZDA tega ne bodo dovolile in ne bodo izsiljevanja.

Trump je dodal, da bo nekaj več informacij znanih do konca dneva.

Ponovno zaprtje ožine

Poveljstvo iranske revolucionarne garde je danes oznanilo, da bo vojska ponovno uvedla "strog nadzor" nad Hormuško ožino, dokler se bo nadaljevala ameriška blokada iranskih pristanišč. Washington so ob tem obtožili kršenja zavez in "piratskih dejanj".

Poveljstvo revolucionarne garde je v izjavi na državni televiziji navedlo, da je Washington z nadaljevanjem blokade prelomil obljubo. Iran se je "v dobri veri strinjal, da bo dovolil prehod omejenega števila tankerjev za nafto in trgovskih plovil", vendar Američani kršijo svoje zaveze in "še naprej izvajajo piratska dejanja pod krinko blokade," so sporočili.

"Zaradi tega se je nadzor nad Hormuško ožino vrnil v prejšnje stanje, strateški prehod je zdaj pod strogim nadzorom Irana," so dodali. Teheran je s tem uresničil grožnjo, ki jo je davi posredoval predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf.

Po zaprtju ožine več incidentov

Britanski BBC je poročal, da sta dva bojna čolna iranske revolucionarne garde napadla tanker. Incident se je zgodil okoli 20 navtičnih milj severovzhodno od Omana. Britanska agencija za pomorsko trgovino je sporočila, da sta tako tanker in posadka na varnem.

Tiskovna agencija Reuters pa je poročala, da sta bili med poskusom prečkanja Hormuške ožine s strelnim orožjem zadeti še vsaj dve trgovski ladji.

"Trumpova sporočila so zmedena"

Iran je v petek oznanil, da bo Hormuška ožina v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja v Libanonu popolnoma odprta za vsa trgovska plovila, dokler traja premirje. Predsednik ZDA Donald Trump je takrat pozdravil napoved Irana, vendar kasneje dodal, da ameriška blokada iranskih pristanišč ostaja v veljavi, dokler ne bo dosežen dogovor z Iranom. To je ujezilo oblasti v Teheranu in sprožilo današnje ponovno zaprtje ožine.

Namestnik iranskega zunanjega ministra Saeed Khatibzadeh je danes na diplomatskem forumu v turški Antalyi petkove izjave Trumpa označil kot precej zmedene. "Obstaja samo eno zelo jasno pravilo – ali bo varnost za vse, ali pa za nikogar," je poudaril.

O morebitnem podaljšanju trenutnega premirja z ZDA pa je dejal, da bo to mogoče le, če bodo ZDA pristale na pogajanja na enakopravni ravni in opustile nekatera svoja stališča.

40 držav v Parizu za prosto in varno plovbo skozi Hormuško ožino

V Parizu sta Francija in Združeno kraljestvo gostila evropski vrh 40 držav za zagotavljanje proste in varne plovbe skozi Hormuško ožino. Med sodelujočimi je tudi Slovenija. Evropejci so pripravljeni na posredovanje šele, ko bo konec sovražnosti v Perzijskem zalivu.

Britanski premier sir Keir Starmer je dejal, da se bo misija začela "takoj, ko bodo razmere to dopuščale, strogo miroljubno in obrambno". Prihodnji teden v Londonu potekala konferenca, na kateri naj bi približno ducat držav prispevalo sredstva za misijo pod francosko-britanskim vodstvom.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozdravil napovedi o premirju in poudaril, da ga je treba v celoti spoštovati, tudi v Libanonu. "Diplomacija nas vodi naprej," je dejal in dodal, da skupina držav, ki se je danes sestala, zahteva "takojšnje, popolno in brezpogojno ponovno odprtje Hormuške ožine od vseh strani. Poudaril je, da nasprotujejo kakršnim koli poskusom privatizacije ožine ali sistemu cestnin.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je napovedala, da se bo misija osredotočila na ladje v območju okoli ožine in skrbela, da tam ne bo min, ter zagotavljala varnost in zaupanje za pomorsko industrijo. Poudarila je, da gre za izključno obrambno misijo.

Nemški kancler Friedrich Merz pa je dejal, da je Nemčija pripravljena prispevati k misiji tudi s svojimi oboroženimi silami in dejavnostmi, kot je odstranjevanje min.

"Takšen načrt bi morali potrditi Združeni narodi in nemški parlament," je dodal. Po njegovih besedah bi bila pri misiji udeležba ZDA "zaželena".

Po zaprtju ožine nafta v višave

Trump je sicer v zadnjih dneh namignil, da bi lahko že ta konec tedna potekala nova pogajanja med ZDA in Iranom, vendar pa je v petek povedal tudi, da morda ne bo podaljšal dogovora o prekinitvi ognja, ki se izteče 22. aprila.

Novi pogovori med Iranom in ZDA, ki naj bi jih znova gostil Pakistan, bi lahko potekali v ponedeljek, so povedali viri v Washingtonu in Teheranu.