Menu Item
Nemški investitor je izzval ogorčenje s svojim načrtom, da bi sistem predorov iz druge svetovne vojne spremenil v luksuzni bunker za bogate, ki se bojijo izbruha tretje svetovne vojne in morebitne jedrske apokalipse. Predore so zgradili ujetniki iz koncentracijskega taborišča Langenstein-Zwieberge, njihovi svojci pa načrtom ostro nasprotujejo.
Sorodniki ujetnikov, ki so v času nacističnega režima gradili sistem predorov, so nad poslovno idejo nemškega investitorja, da tam zgradi luksuzni bunker, zgroženi.
Ujetniki so bivali v prizidku koncentracijskega taborišča Buchenwald, v gozdu približno 200 kilometrov jugozahodno od Berlina. V taborišču je bilo okoli 7.000 prisilnih delavcev, več kot polovica pa jih je pri kopanju 13 kilometrov dolgega sistema predorov umrla.
V okviru projekta, ki ga je investitor poimenoval Malahit, bogatim ponujajo podzemni prostor, ki se razteza na 70.000 kvadratnih metrih. Napovedujejo, da bo tam zdravniška ambulanta, šola, igralnica, kavarna, telovadnica in zdravilišče. Prav tako naj bi zagotovili umetne sončne vzhode in zahode.
Stanovanja bodo podobna “luksuzni namestitvi na jahti”, hrano pa bodo zagotavljali s kmetovanjem v zaprtih prostorih, piše v opisu obljubljenega podzemnega kompleksa. “Naš cilj je mesto temne preteklosti spremeniti v mesto svetlobe, zaupanja in upanja,” še piše na spletni strani projekta.
Sporni investitor ne razume ogorčenja
Za dostop do luksuznega zatočišča v primeru vojne ali druge večje nesreče morajo stranke kupiti tako imenovane BunkerCoins. En kovanec vam prinese en kubični centimeter prostora. Manjša soba bi po tem izračunu stala okoli pol milijona evrov.
Investitor je Peter Karl Jugl, ki naj bi bil po poročanju Der Spiegla v preteklosti povezan s skrajno desnico. Njegovo podjetje Global Project Management je specializirano za nakup “problematičnih nepremičnin”, prav tako pa ima v lasti aplikacijo za zmenke in hotel.
Jugl je sistem predorov kupil leta 2019 od stečajnega upravitelja – včasih je služil kot skladišče streliva. V pogovoru za AFP je dejal, da ne razume, zakaj so ljudje tako razburjeni. Dodal je, da ga žalijo in mu grozijo. “Gradim objekt za reševanje človeških življenj v nujnih primerih in ti podzemni rovi nimajo nobene povezave s taboriščem, ki je bilo dva kilometra stran,” še trdi Jungl.
S tem pa se ne strinjajo v društvu svojcev taboriščnikov, ki poudarjajo, da je bil edini razlog za obstoj taborišča izgradnja bližnjega sistema predorov. Menijo, da je Juglu v interesu le denar, ne reševanje življenj v primeru katastrofe.
Gero Fedtke, ki je zadolžen za spominsko območje taborišča Langenstein-Zwieberge, je dejal, da je projekt neprimeren način spopadanja z zgodovinsko zapuščino predorov. Ministrstvo za kulturo je za francosko tiskovno agencijo AFP sicer potrdilo, da doslej niso prejeli nobene vloge za gradbeno dovoljenje za superbunker. Za vsako spremembo je treba zaprositi, saj je lokacija zaščiten kulturni spomenik.
Jugl je zaradi razvnetih strasti deželi Saška-Anhalt ponudil odkop predorov, a ceno je postavil pri osmih milijonih – zanje je plačal 1,3 milijona evrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje