Menu Item
Ruski predsednik Vladimir Putin je slovesno prisegel za peti mandat predsednika Rusije. Na čelu svetovne velesile bo ostal še najmanj do leta 2030.
Vladimir Putin Rusiji vlada že skoraj četrt stoletja in nepopustljivo sledi svojemu cilju, veliki in močni Rusiji po vzoru Sovjetske zveze. Odkar se je nekdanji tajni agent in imetnik črnega pasu v judu vselil v Kremelj, je prevzel popolno oblast v državi, utišal opozicijo, Rusiji povrnil ugled velike sile in jo povedel v vojno proti Ukrajini.
Danes je Putin prisegel za peti mandat predsednika Rusije, s katerim bo na oblasti ostal vsaj do leta 2030, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na slovesnost v Kremlju so bili povabljeni diplomatski predstavniki vseh tujih držav, večina članic EU, vključno s Slovenijo, pa se inavguracije ni udeležila.
“Služiti Rusiji je velika čast, odgovornost in sveta dolžnost,” je na slovesnosti v Kremlju izjavil 71-letni Putin ter obljubil, da bo država sedanje težko obdobje preživela in iz njega izšla kot zmagovalka. “To težko obdobje bomo preživeli dostojanstveno in postali še močnejši. Skupaj bomo premagali vse ovire, uresničili vse, kar smo načrtovali, in skupaj bomo zmagali,” je še dodal.
Na Putinovo inavguracijo so bili povabljeni vodje vseh tujih diplomatskih predstavništev v Moskvi, so sporočili v Kremlju. ZDA, Kanada, Velika Britanija in okoli 20 članic EU, vključno s Slovenijo, so sicer že pred dnevi napovedale, da se slovesnosti v Kremlju ne nameravajo udeležiti.
Kot je v ponedeljek pojasnilo slovensko zunanje ministrstvo, se veleposlanica Slovenije v Moskvi Darja Bavdaž Kuret inavguracije Putina ni udeležila, ker je trenutno izven države akreditacije. Začasni odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva v Moskvi pa vabila ruskih oblasti ni prejel.
Preostalih sedem članic EU, med drugim Francija, Madžarska in Slovaška, naj bi medtem po navedbah diplomatov v Bruslju na slovesnost poslale svojega predstavnika, je poročal portal tiskovne agencije Reuters.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je sicer danes članicam Unije svetoval, naj se ne udeležijo inavguracije, češ da to ne bi bilo primerno. “Ukrajinci in številni drugi po svetu bi težko razumeli, da Putina obravnavamo kot obtoženega od Mednarodnega kazenskega sodišča, odgovornega za vojno v Ukrajini, volitve kot nesvobodne in nepoštene, obenem pa bi se udeležili inavguracije,” je še dodal.
Putin, ki Rusiji kot predsednik ali premier vlada že od leta 1999, tudi na volitvah marca ni imel prave konkurence. Osvojil je 87 odstotkov glasov, s čimer si je prepričljivo zagotovil že peti mandat na čelu države. Dosegel je tudi svojo najvišjo podporo doslej, ki pa jo gre po ocenah opazovalcev pripisati predvsem represiji.
Od revne delavske družine do predsednika svetovne velesile
Vladimir Vladimirovič Putin se je rodil 7. oktobra 1952 v Leningradu, današnjem Sankt Peterburgu, v revni delavski družini. Kot pravi zase, je po naravi borben, kar je dokazoval že od rosnih let. Ukvarja se z borilnimi športi – treniral je boks, lahko pa se pohvali tudi s črnim pasom v judu.
Po končanem študiju prava se je zaposlil pri takratni sovjetski tajni službi KGB, kjer je bil dejaven 17 let. Med letoma 1985 in 1990 je bil nameščen v tedanji Nemški demokratični republiki (NDR). Po razpadu Sovjetske zveze je bil pomočnik reformističnega župana rodnega Sankt Peterburga Anatolija Sobčaka. Leta 1996 je postal namestnik vodje kabineta tedanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina, leta 1998 pa vodja naslednice KGB, FSB.
Avgusta 1999 je bil presenetljivo imenovan za premierja, marca 2000 pa so ga, potem ko je po odstopu Borisa Jelcina opravljal dolžnosti začasnega predsednika, prvič izvolili za ruskega predsednika. Po dveh zaporednih štiriletnih predsedniških mandatih Putin leta 2008 v skladu s tedaj veljavno ustavo ni smel kandidirati za tretji predsedniški mandat.
Za svojega naslednika na čelu Rusije je izbral zvestega pomočnika Dmitrija Medvedjeva, ki so ga kritiki označevali za njegovo marioneto. Medvedjev mu je po mnenju analitikov “držal mesto” do ponovne izvolitve, obenem pa ga je imenoval za premierja. Putin je bil po mnenju mnogih najmočnejši predsednik ruske vlade doslej. Na volitvah leta 2012 si je zagotovil tretji predsedniški mandat, leta 2018 četrtega, marca letos pa še petega.
Svojo moč si je utrjeval z vojnami
Z vojnami si je pokoril uporniško rusko republiko Čečenijo, leta 2008 pa je napadel tudi Gruzijo. Odziv Zahoda, ki je bil ob vojni v Gruziji sprva ogorčen, po letu dni pa je Rusiji ponudil oživitev odnosov, je po pisanju britanskega BBC še utrdil Putinovo moč.
Leta 2014 si je Rusija v senci revolucije v Kijevu brez večjega nasprotovanja mednarodne skupnosti priključila Krim, leta 2015 pa je Putin odobril rusko vojaško posredovanje v sirski državljanski vojni.
Februarja 2022 je z invazijo na Ukrajino zaostril osemletni konflikt med Kijevom in proruskimi separatisti, ki so že pred tem uživali podporo Moskve. Zaradi invazije je Rusija tarča obsežnih sankcij Zahoda, Mednarodno kazensko sodišče (ICC) pa je zoper Putina izdalo nalog za aretacijo, a ga, kot je bilo videti, ni nič omajalo.
… politične nasprotnike pa utišal
V času vladanja si je nakopal tudi politične nasprotnike in kritike, ki pa jih je njegov režim utišal. Številni opozicijski politiki, med njimi Vladimir Kara-Murza in Ilja Jašin, so za zapahi, več politikov, Putinovih nekdanjih sodelavcev ali uglednih poslovnežev pa je umrlo v nepojasnjenih ali sumljivih okoliščinah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje