Menu Item
Po oboroženem napadu na severu Kosova, za katerim stoji skupina Srbov, je na mizi evropskih odločevalcev ideja, da zoper Srbijo uvedejo sankcije. Medtem ko k temu odločno poziva oblast v Prištini, ki uvedbo sankcij celo omenja kot pogoj za nadaljnje pogovore z Beogradom, pa je za zdaj uradno stališče Bruslja, da je treba najprej počakati na rezultate preiskave okoliščin napada. Kakšno stališče je zavzela Slovenija?
Le dober mesec po tem, ko je na Blejskem strateškem forumu odmevala napoved predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, da je leto 2030 nekakšen mejnik, do katerega naj bodo na širitev pripravljene tako Evropska unija kot države kandidatke, je te dni pred evropskimi odločevalci precej težka naloga. Po oboroženem napadu skupine okoli 30 Srbov v Banjski na severu Kosova morajo namreč pretehtati dilemo, ali je čas za uvedbo sankcij proti Srbiji.
K uvedbi sankcij zoper Beograd je že kmalu po napadu pozvala Priština, ki vseskozi vztraja, da je srbska oblast vpletena v napad. Kosovska predsednica Vjosa Osmani, ki je v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters dogajanje na Kosovu primerjala s polotokom Krim, ki ga je Rusija anektirala leta 2014, je k uvedbi sankciji pozvala (tudi) na ameriški televiziji CNN. Sankcije bi, kot je dejala, preprečile dodatno eskalacijo srbskega nasilja “ne le na Kosovu, ampak tudi drugje v regiji”. Danes pa je v Španiji, kamor je pripotovala na zasedanje Evropske politične skupnosti, izpostavila, da so sankcije predpogoj za nadaljevanje pogovorov med Prištino in Beogradom, poroča STA.
Da so sankcije primerna poteza, sta v ponedeljek v Zagrebu pozvala hrvaški in albanski premier, Andrej Plenković in Edi Rama, po neuradnih informacijah srbske Nove.rs pa so poleg Hrvaške med državami Unije, ki so naklonjene uvedbi sankcij, še Litva, Latvija in Estonija. Spletni časopis EU Observer je medtem sklicujoč se na diplomatske vire poročal, da je držav, ki so pozvale k sankcijam proti Beogradu, okoli osem.
Bruselj: Najprej preiskava, nato sankcije
“Retorika Beograda o 24. septembru [dan, ko se je zgodil napad v Banjski, op. a.] je zelo zaskrbljujoča, kot je bil način, na katerega so obeležili dan žalovanja [27. septembra, op. a.],” je v torek na zasedanju Evropskega parlamenta po navedbah EU Observerja povedal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Dogajanje na severu Kosova je opisal kot “večjo eskalacijo”.
Spomnimo: 27. septembra, na dan žalovanja, je med drugim odmevala izjava srbskega predsednika Aleksandra Vučića, da napadalci zanj “kot za predsednika Srbije nikoli ne bodo teroristi” in da so to “družinski ljudje, očetje“.
Evropska komisija ima do uvedbe sankcij zoper Beograd jasno stališče. “Evropska unija je pripravljena preučiti ukrepe zoper Srbijo, če se države članice odločijo, da imajo dovolj informacij, dovolj dejstev,” je v ponedeljek po navedbah tujih medijev povedal tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije Peter Stano. Po njegovih besedah se torej najprej čaka na rezultate preiskave, ki da bo “razjasnila okoliščine terorističnega napada”.
Slovenska podpora preiskavi napada, premier o previdnosti
Da je preiskava napada ključna, meni tudi slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki smo mu zastavili vprašanje, ali bi Slovenija (kot članica EU) podprla uvedbo sankcij proti Srbiji.
“Podpiramo zahtevo mednarodne skupnosti za celovito preiskavo napada, ozadja dogodkov in identificiranje odgovornih,” so zapisali v odgovoru. Poleg tega pričakujejo, “da bodo rezultati preiskave nedvoumno omogočili doseganje soglasja med članicami EU o nadaljnjih korakih proti odgovornim”.
Slovenija, ki “najostreje obsoja nedavni oboroženi napad na severu Kosova”, po navedbah ministrstva “kot država članica EU sprejema odločitve o morebitnih omejitvenih ukrepih v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU oziroma na podlagi skupnega stališča vseh držav članic EU”. Kot so dodali, Slovenija “pričakuje takojšnjo popolno umiritev razmer na terenu in vrnitev obeh strani v reševanje odprtih vprašanj v okviru Dialoga Beograd – Priština pod pokroviteljstvom EU”.
Premier Robert Golob pa je ob prihodu na današnje zasedanje Evropske politične skupnosti poudaril, da mora biti EU previdna pri sprejemanju sankcij zoper Srbijo. Po njegovem je treba umiriti razmere in iskati trajno rešitev, navaja STA. “Ne verjamem, da sankcije same po sebi lahko pripeljejo k trajni rešitvi. Če bo treba in če bo zato obstajalo enotno stališče, se bo Slovenija pridružila. Ni pa nujno, da je to prvi in edini korak,” je povedal.
Srbija je status države kandidatke za vstop v Evropsko unijo dobila leta 2012, pristopna pogajanja pa je začela leta 2014, je zapisano na spletni strani Evropskega sveta in Sveta EU. Srbiji, ki od EU vsako leto prejema milijonsko pomoč, Bruselj tudi sicer očita slabljenje demokracije in to, da se Beograd ne želi pridružiti sankcijam, ki jih je Zahod uvedel po začetku ruske invazije na Ukrajino.
“Več let smo tiho dopustili Vučiću, da spodkopava stabilnost v regiji, da še naprej podpira Kremelj … denar EU pa še naprej prihaja in mi ga obravnavamo kot prijatelja, s čimer dobi spodbudo, da gre še dlje,” je v razpravi v Evropskem parlamentu ta teden povedala nizozemska evropska poslanka Tineke Strik (Zeleni), navaja EU Observer.
Kar zadeva preiskavo oboroženega napada na severu Kosova so oči srbske in tuje javnosti predvsem usmerjene v to, kaj se dogaja z na severu Kosova vplivnim kontroverznim podjetnikom Milanom Radoičićem. Radoičić, znan tudi kot “Pablo Escobar regije“, je minuli teden prevzel odgovornost za napad v Banjski in se poslovil od funkcije podpredsednika največje srbske stranke na Severu Kosova Srbska lista, ta teden pa so ga v Srbiji pridržali.
Radoičić, ki mu očitajo nedovoljeno proizvodnjo, posedovanje in promet s strelnim orožjem in eksplozivnimi sredstvi ter hujše kaznivo dejanje ogrožanja splošne varnosti, je sicer v priporu preživel samo eno noč.
V pričakovanju Orbanovega veta
Za zdaj vse kaže, da bo EU s sankcijami počakala in o ukrepanju razmišljala na podlagi rezultatov. Sankcije morajo podpreti vse države članice, pri čemer pa bi bila, opozarjajo poznavalci, zelo verjetno trd oreh Madžarska. Madžarski premier Viktor Orban je Vučićev zaveznik, Beograd pa je obiskal le nekaj dni po napadu, saj se je tam udeležil trilateralnega sestanka, na katerega je pripotoval tudi prestolonaslednik Abu Dhabija Kaled bin Mohamed bin Zajed al Nahjan.
Srečanje naj bi, tako Nova.rs, Vučić izkoristil za to, da madžarskega premierja prosi, naj z vetom prepreči uvedbo sankcij proti Srbiji.
“Orbana, s katerim se srečuje pogosteje kot kadarkoli prej, je [Vučić, op. a.] odkrito prosil, naj vpliva na odločitve EU, ki bi bile usmerjene proti njemu in njegovi vladi. Konkretno je Vučić Orbanu omenil, da ve, da se govori o morebitnih ukrepih proti Srbiji, da je bilo organiziranih že nekaj sestankov na to temo in da pričakuje, da Madžarska vloži veto, če se bo zgodilo glasovanje. Madžarski premier mu je odgovoril, da njegova država ne podpira politike sankcij in da bo zaradi tega zagotovo nasprotovala takšni odločitvi,” je za Novo.rs povedal dobro obveščeni vir.
Po oboroženem napadu v Banjski je Srbija za okoli 4.000 povečala število svojih vojakov na območju meje s Kosovom. To ni vznemirilo le Kosova, ampak Zahod na sploh, je pa Vučić že v ponedeljkovem pogovoru za CNN potrdil, da se število srbskih vojakov spet znižuje na 4.400. Da so se srbski vojaki začeli umikati, so v sredo potrdile tudi ZDA, in umikanje sil označile za “dobro”.
Kaj pa ukrepi proti Kosovu?
Nekateri evropski poslanci pa so po navedbah portala Euractiv na plenarnem zasedanju v Strasbourgu ta teden pozvali tudi k odpravi ukrepov proti Kosovu, ki jih je Bruselj uvedel sredi junija po tem, ko je bilo v nasilju v eni od po večini srbskih občin na severu Kosova med drugim poškodovanih več deset vojakov Natove misije Kfor.
Ukrepi, ki jih je EU uvedla, saj da vlada v Prištini ni naredila dovolj za pomiritev napetosti, vključujejo politično in finančno področje, kot je prekinitev političnih stikov na visoki ravni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje