Po Trumpovih grožnjah ZDA in Danska dosegli dogovor glede Grenlandije

Dogovor med Dansko in ZDA je prišel mesece po grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo zasedel Grenlandijo, kot razlog pa je navajal njeno strateško lego za obrambne namene ter njeno bogastvo z minerali.

Trump je dogovor naznanil v objavi na družbenem omrežju Truth Social in zapisal, da sporazum za ZDA ne pomeni nobenih stroškov, da pa jim bo omogočil, da storijo, kar je potrebno za "zagotovitev in obrambo varnosti Grenlandije". Dodal je, da sporazum vključuje določbo, da noben nasprotnik ZDA ne sme imeti vojaške prisotnosti ali izvajati občutljivih naložb na Grenlandiji brez izrecnega pisnega soglasja države, piše BBC.

Danska premierka Mette Frederiksen je potrdila, da bo sporazum podpisan naslednji teden na Generalni skupščini ZN. Ocenila je, da "sporazum krepi varnost vseh v Arktiki in na območju Severnega Atlantika", obenem pa "priznava suverenost in ozemeljsko celovitost Danske ter pravico grenlandskega ljudstva do samoodločbe".

Dodala je, da sporazum potrebuje odobritev zakonodajalcev in da bo moral preživeti v parlamentu, da bi stopil v veljavo.

Spomnimo, Trump je več mesecev poskušal kupiti oziroma priključiti Grenlandijo, pri čemer je trdil, da je izpostavljeno nevarnosti s strani nasprotnikov, kot sta Rusija in Kitajska. Grozil je celo z vojaškim posredovanjem, kar je sprožilo ogorčenje med Danci in drugimi državami članicami Nata.

Ne Danska ne ZDA nista objavili podrobnosti sporazuma, a vir BBC z ameriškega zunanjega ministrstva navaja, da imajo ZDA v skladu s sporazumom enostransko pravico do gradnje dodatnih vojaških objektov, ne da bi za to potrebovale soglasje Grenlandije ali Danske. Prav tako dogovor prepoveduje državam, ki niso članice Nata, da bi gradile vojaške baze ali izvajale naložbe, ki bi lahko ogrožale ZDA.

ZDA so na Grenlandiji z vojsko navzoče že od petdesetih let prejšnjega stoletja. V letalskem oporišču Pituffik na severozahodu otoka, ki ga upravljajo ameriške vesoljske sile, izvajajo naloge opozarjanja pred izstrelitvami raket, protiraketne obrambe in vesoljskega nadzora, piše STA. Ameriška prisotnost temelji tudi na sporazumu o obrambi Grenlandije iz leta 1951, ki je bil pozneje dopolnjen.