
Trumpove besede o želji po priključitvi Grenlandije k ZDA so vzbudile ugibanja o naravnih bogastvih največjega otoka na svetu. Poleg znanih nahajališč redkih zemeljskih elementov in rudnin je otok bogat tudi z zlatom. A rudarjenje je močno regulirano, otežujejo pa ga slabe cestne povezave, težke vremenske razmere in birokratske prepreke.
Novi ameriški predsednik Donald Trump ostaja neomajen pri želji, da bi ZDA pridobile nadzor nad Grenlandijo. Z izjavami o Grenlandiji je sprožil številne polemike in razprave na svetovnem političnem parketu, deležen je bil ostrih besed iz Danske in Evropske unije, grenlandska vlada pa mu je večkrat sporočila, da največji otok na svetu ni na prodaj.
Ekipa britanskega BBC se je odločila raziskati, zaradi katerih naravnih bogastev si Trump želi, da bi Grenlandija postala del ZDA. Sam je namreč dejal, da si je želi zaradi “gospodarske varnosti” ZDA.
Podjetje Amaroq Minerals se na Grenlandiji ukvarja z raziskovanjem in rudarjenjem mineralnih virov. “Te zelo visoke koničaste gore so pravzaprav pas zlata,” je ekipi BBC ob prihodu na otok povedal izvršni direktor podjetja Eldur Olafsson.
V dolini pod goro Nalunaq podjetje rudari zlato, zdaj pa raziskuje tudi okoliška gorovja in doline ter išče druge dragocene minerale, saj je pridobilo dovoljenje za raziskovanje več kot 10.000 kvadratnih kilometrov. Tam išče baker, nikelj in redke rudnine.

Zlata mrzlica je postala realnost
Da so v rudniku pod goro res velike količine zlata, se je prepričala tudi ekipa BBC. “Poglejte, tukaj je zlato. Tudi tukaj je zlato,” jim je dejal direktor Olafsson in pokazal na sloj belega kremena in tanko temno črto na steni rudnika.
Rudnik zlata je podjetje kupilo leta 2015, odprt je bil večino zadnjega desetletja, nekaj časa pa je bil zaprt zaradi visokih stroškov poslovanja. Z novo tehnologijo drobljenja rude in predelave zlata v zlate palice naj bi postal bolj učinkovit in dobičkonosen.
Kot je dejal direktor, bi zdaj lahko na mesečni ravni izdelali za en kovček zlatih palic, kar je po vrednosti primerljivo s tovorom 30.000-tonske ladje, ki prevaža različne rudnine. A zlato je le ena od naravnih bogastev Grenlandije.
“Grenlandija bi lahko bila dobavitelj vseh mineralov, ki bi jih zahodni svet potreboval več desetletij,” je dejal Eldur Olafsson. Čeprav otok uradno spada pod Dansko, ima status samoupravnega ozemlja z lastnimi pristojnostmi pri upravljanju naravnih virov.
Po nekaterih domnevanjih naj bi bila Grenlandija na osmem mestu po količini tako imenovanih redkih zemeljskih elementov, ki so ključni za izdelavo mnogih izdelkov, med drugim pametnih telefonov in električnih motorjev. Je tudi bogato nahajališče litija in kobalta. Na otoku so našli tudi nahajališča nafte in zemeljskega plina, vendar je vrtanje za nafto in plinom prepovedano, prav tako ni dovoljeno globokomorsko rudarjenje.
Direktor grenlandskega poslovnega združenja Christian Kjeldsen je za BBC dejal, da je zanimanje ameriškega predsednika Trumpa za Grenlandijo posledica geopolitičnih razmer na svetu. Kot je pojasnil, ima Kitajska največje svetovne zaloge redkih zemeljskih elementov, zato si želi Trump zagotoviti svoje vire oziroma alternativno oskrbo.

Po besedah grenlandske ministrice za gospodarstvo, trgovino in surovine Naaje Nathanielsen naj bi se zanimanje svetovnih velesil za rudnine in minerale na otoku močno povečalo. Ta interes sta izkazali tudi Kitajska in Rusija, zadnja je kar močno prisotna na Arktiki. Kitajska na drugi strani si je v zadnjih letih prizadevala za nakup nekaterih pristanišč, gradnjo letališč in pridobivanje pravic za rudarjenje, a pri tem za zdaj ni bila uspešna.
Zaradi uspešnega rudarjenja zlata v zadnjih letih je “zlata mrzlica” postala resnica, lonček pa želijo pristaviti tudi svetovne velesile.
Rudarjenje oteženo
Gospodarstvo, katerega letni BDP znaša nekaj več kot tri milijarde dolarjev, še vedno poganjata javni sektor in ribištvo. Ob tem pa je največji otok na svetu še vedno zelo odvisen od letne subvencije v višini 600 milijonov dolarjev, ki jo ozemlju zagotavlja Danska. Ob tem velik del v grenlandsko blagajno prinaša turizem.
Grenlandski politični vrh zaradi uspehov pri rudarjenju zlata verjame, da bo otok postajal vedno manj odvisen od letne subvencije Danske, kar bi lahko pripomoglo k njihovim prizadevanjem za neodvisnost, h kateri težijo že več desetletij.
Je pa ob tem treba omeniti, da je v praksi podeljenih zelo malo dovoljenj za rudarjenje. Zanemarljivo ni niti dejstvo, da je rudarjenje na Grenlandiji zaradi geografske oddaljenosti in zahtevnih vremenskih razmer vse prej kot enostavno. Kar 80 odstotkov otoka namreč pokriva ledena odeja, ima razgibano površje, cestne povezave so slabe ali pa jih ni.
“To je arktični teren. Težave imamo s težkimi vremenskimi razmerami in omejeno infrastrukturo. Odprtje rudnika je zelo drag projekt,” je za BBC dejal Jakob Kløve Keiding z geološkega zavoda Danske in Grenlandije.
Rudarjenje zavirajo tudi birokratski postopki, saj na Grenlandiji veljajo strogi okoljski predpisi in zahteve o družbenem vplivu, pridobivanje dovoljenj pa lahko traja tudi več let.
Čeprav je grenlandski predsednik vlade Mute Egede že večkrat dejal, da Grenlandija ni na prodaj, možnost poslovanja z ZDA, predvsem na področju rudarstva, pušča odprto. Za zdaj ostaja nejasno, kako bi to sodelovanje potekalo ob Trumpovih imperialističnih težnjah.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje