Presenečenje za Hrvate: očitno jih je manj kot štiri milijone

Svet 09. Nov 202116:00 > 16:512 komentarja
Foto: Profimedia

Hrvaški mediji navajajo, da je Hrvatov 3,9 milijona ali celo manj. Neuradna ocena četrtega popisa prebivalstva je tako precej nižja od prvotno pričakovane. Na predhodnem popisu prebivalstva iz leta 2011 jih je bilo več kot 4,2 milijona. Kar z drugimi besedami pomeni, da so nekje izgubili za en Split prebivalcev.

Četrti popis prebivalstva v zgodovini samostojne Hrvaške je potekal po spletu in s terenskim popisovanjem. Medtem ko Hrvati čakajo uradne rezultate hrvaškega statističnega urada, ki je opravil največje štetje prebivalstva od leta 2011, hrvaški demografi pesimistično napovedujejo celo manjše število od predvidenega, saj emigracijski podatki niso natančni.

Jutarnji list je tako včeraj poročal, da bo po neuradnih ocenah Hrvatov le 3,9 milijona ali celo manj. Hrvaški demograf Stjepan Šterc je za hrvaški N1 povedal, da gre pri napovedi 3,9 milijona prebivalstva po njegovem za optimistično oceno. Ob tem je opozoril, da je e-popis ljudem omogočil vnašanje nenadzorovanih podatkov o številu in verodostojnosti članov gospodinjstva. Dodal je še, da Hrvaška doživlja zelo velik upad prebivalstva, samo letos naj bi tam umrlo 26.000 ljudi več, kot se jih bo rodilo. Pri tem pa je omenil, da je treba upoštevati še vse, ki odhajajo, in da se jim hkrati dogaja tudi proces t. i. menjave prebivalstva: “Izseljujejo se mladi, izobraženi, mlade družine z otroki, priseljuje se pa delovna sila.” 

V Sloveniji podobne težave

Dr. Damir Josipovič z Inštituta za narodnostna vprašanj poudarja, da se z begom možganov soočata tako Hrvaška kot Slovenija. “Ta beg možganov ima vzroke tudi v plačni neenakosti med spoloma, delovnih pogojih, odnosih do nadrejenih in med sodelavci, čedalje ostrejši prekarizaciji zaposlitev, povratno pa vpliva na postopno slabšanje splošnih delovnih pogojev v Sloveniji, najprej v emigraciji izpostavljenih področjih, nato pa se prenaša na celotno gospodarstvo. Beg možganov za seboj pušča slabše ali neustrezno zasedena zahtevna delovna mesta, panoge, ki ponujajo preveč mizerne plače, pa primanjkljaj interesentov za tovrstne zaposlitve, denimo v gradbeništvu, nadomešča z priseljevanjem iz še slabše razvitih držav, kjer so tudi plačna pričakovanja in delovni pogoji slabši. Npr. v zdravstveni negi pa niti s priseljevanjem slovenski zdravstveni sistem ne more nadomestiti enormnega osipa kadra zaradi dolgotrajnega izogibanja reševanju nakopičenih problemov celotnega zdravstvenega sektorja.”

josipovic
N1

To se po njegovih besedah najprej pokaže v emigraciji izpostavljenih področjih, nato pa se prenaša na celotno gospodarstvo. Pri tem pa opozarja na kompleksno situacijo, “kjer je v Sloveniji dejanska emigracija prikrita s priseljevanjem, na Hrvaškem pa je predvsem zaradi sezonskosti in slabše plačanih del v turistični dejavnosti priseljevanje prav tako vezano na poletno sezono in ne nujno za stalno naselitev, zato je emigracija izrazitejša in tudi izraziteje opazna. Ne smemo pozabiti niti na neugodno starostno strukturo, ki po naravni poti z dolgoletnim presežkom števila smrti nad številom rojstev prispeva k slabši sliki. V Sloveniji je bil v zadnjem desetletju skupni (torej selitveni in naravni) prirastek pozitiven, zadnja leta pa je naravni prirastek negativen, kar se bo še bolj izrazilo v prihodnjih letih.”

Sicer vse države Balkana zaznavajo upad prebivalstva, tudi Slovenija, na kar sta v oddaji N1 STUDIO opozorila tudi strokovnjaka Faris Kočan in dr. Damir Josipovič. Oddajo si lahko ogledate spodaj:

Komentari

Vaš komentar