Odpornost bakterij proti antibiotikom postaja vedno večji globalni problem, razvoj novih učinkovin, ki bi tehtnico v večnem boju med ljudmi in bakterijami spet nagnil na človeško stran, pa je vse bolj težaven. V novo leto pa smo vendarle vstopili z žarkom upanja. Znanstveniki iz raziskovalnega inštituta švicarske farmacevtske družbe Roche so namreč poročali o novem antibiotiku, ki uspešno onesposobi eno najbolj trdovratnih bakterij. Ta vse pogosteje povzroča težave tudi v Sloveniji.
Acinetobacter baumanii je bakterija, ki zdravemu človeku praviloma ni nevarna, preži pa na oslabljene žrtve v bolnišnicah, predvsem na oddelkih za intenzivno terapijo. Bakterije iz rodu Acinetobacter so znane po tem, da so zelo učinkovite pri pridobivanju odpornosti proti različnim antibiotikom. In v zadnjih letih se močno povečuje delež bakterij Acinetobacter baumannii, ki so odporne proti praktično vsem dostopnim antibiotikom, vključno s karbapenemi, ki v medicini veljajo za rezervo, ko osnovni antibiotiki ne učinkujejo.
Acinetobacter baumannii spada med t.i. gram negativne bakterije, kar pomeni, da jo obdaja dvojna zaščitna membrana, ki jo je z zdravili težko prebiti. Zadnji nov antibiotik, ki je deloval proti tej bakteriji, so odkrili pred več kot 50 leti.
Ta teden pa so znanstveniki farmacevtske družbe Roche v reviji Nature poročali, da so uspeli najti novo vrsto antibiotika, ki se je izkazal za učinkovitega v boju z najbolj trdovratnimi sevi Acinetobacter baumannii. Učinkovina, poimenovana ‘zosurabalpin’, izrablja povsem nov mehanizem za napad: bakteriji prepreči gradnjo zunanje membrane in povzroči njeno smrt.
Velik porast okužb v Sloveniji
V Sloveniji bolnišnične okužbe z Acinetobacter baumannii trenutno predstavljajo manjši delež med vsemi okužbami. Glede na poročilo NIJZ, izdano konec lanskega leta, smo v letu 2021 v slovenskih bolnišnicah zabeležili nekaj manj kot 3.800 invazivnih bakterijskih okužb. Za skoraj polovico je bila odgovorna bakterija E.coli. Bakterije iz rodu Acinetobacter so predstavljale le nekaj več kot 3-odstotni delež, zabeležili so 124 primerov.
A hkrati so ravno pri bakteriji Acinetobacter baumannii, odporni proti karbapenemom, zaznali največjo rast primerov okužb. “Najbolj se je povečalo število invazivnih okužb z rodom Acinetobacter spp., in sicer na račun proti karbapenemom odpornih izolatov vrste A. Baumannii,” piše v poročilu NIJZ. Še leta 2020 so laboratoriji v bolnišnicah zaznali le sedem primerov. Leta 2021 pa so jih zabeležili že 83.
Smrtnost bolnikov v primeru okužbe s to bakterijo je glede na analizo, ki so jo pred leti naredili slovenski zdravniki, skoraj 40-odstotna.
Globalna grožnja
Svetovna zdravstvena organizacija je odpornost bakterij proti antibiotikom leta 2019 uvrstila na seznam desetih največjih globalni javnozdravstvenih groženj. Ocenjujejo, da so odporne bakterije leta 2019 neposredno povzročile več kot milijon smrti, prispevale pa so še k dodatnim petim milijonom izgubljenih življenj.
Racionalna raba antibiotikov: ovira za razvoj
Učinkovitost novega antibiotika so sicer za zdaj uspešno dokazali zgolj v celičnih kulturah in na miših, načrtujejo pa tudi že klinično preizkušanje na ljudeh. Do morebitne uporabe v medicini bo moralo preteči še vsaj nekaj let.
Je pa to za strokovnjake vsekakor spodbudna novica in žarek upanja, da bomo vendarle dobili na voljo dodatna orožja za boj tudi z drugimi trdovratnimi bakterijami. Razvoj novih antibiotikov je v zadnjih desetletjih namreč dodobra zastal, medtem ko so bakterije brez premora nadaljevale s pridobivanjem odpornosti. Tudi zahvaljujoč naši neodgovorni rabi antibiotikov.
To se v zadnjih letih sicer spreminja, zdravniki pri rabi antibiotikov postajajo vse bolj previdni in racionalni. Ravno tu pa se skriva tudi eden glavnih razlogov, da je razvoj novih antibiotikov zastal – farmacevtskim podjetjem se brez dodatnih spodbud ne izplača razvijati zdravila, ki ga bodo zdravniki poskušali uporabiti čim bolj poredko.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje