Raziskovalna novinarska mreža Lighthouse reports je objavila posnetke sporočil iz tajne skupine na WhatsAppu, v kateri so si hrvaški uradniki in policisti izmenjevali občutljive informacije in neprimerne fotografije o prebežnikih na hrvaško-bosanski meji. Med člani skupine so bili tudi visoki hrvaški uradniki. Vrh hrvaške politike vztraja, da skupine na WhatsAppu niso prepovedane, in dvomi o avtentičnosti sporočil.
Konec leta 2021 so Evropo pretresli videoposnetki pretepanja prebežnikov na hrvaško-bosanski meji, ki jih je objavila nizozemska raziskovalna novinarska mreža Lighthouse reports. Na posnetkih je med drugim videti zamaskirane posameznike, ki s teleskopskimi palicami tepejo prebežnike in jih čez reko Korano preganjajo s hrvaškega ozemlja na ozemlje BiH.
Na posnetkih, ki so jih novinarji pridobili v osemmesečni preiskavi, v kateri so se poglobili v nezakonite postopke in nasilje do prebežnikov na meji, je slišati grozljive krike bolečine, pa tudi zamaskiranega moškega, ki – potem ko je udaril prebežnika – zakliče: “Pojdi v Bosno!”
Vrh hrvaške politike je takrat posnetke obsodil in dejal, da gre za osamljen primer. Hrvaški minister za notranje zadeve Davor Božinović je po razkritju posnetkov dejal, da policisti niso ravnali po navodilih vlade in da o tem on in drugi ministri ne vedo nič. Strokovnjaki za migracije ter nevladne organizacije, ki delujejo na področju zaščite prebežnikov, pa so bili do odgovorov hrvaških predstavnikov oblasti skeptični.
Posnetki zaslona na laž postavili izjave hrvaške vlade
Zdaj pa je mreža Lighthouse reports objavila 60 posnetkov zaslona, na katerih so zaupni pogovori v skupini “OA Koridor II- Zahod” na aplikaciji WhatsApp. Po besedah raziskovalnih novinarjev to kaže, da so bili del te zaupne skupine tudi nekateri visoki hrvaški uradniki.
V skupini naj bi si hrvaški uradniki in policisti izmenjevali občutljive informacije o aretacijah ljudi na poti. Pogovori v skupini so se odvijali zunaj uradnih sredstev komunikacije in brez nadzora običajnih nadzornih sistemov, so ob tem navedli v mreži raziskovalnih novinarjev.
S pomočjo digitalnih forenzičnih programov so ugotovili identiteto dveh tretjin članov skupine od skupno 33, med katerimi so tudi visoki hrvaški funkcionarji. Lighthouse reports pri tem izpostavlja načelnika hrvaške mejne policije Zorana Ničeno in vodjo službe za odnose z javnostmi Jeleno Bikić, ki neposredno odgovarja ministru za notranje zadeve Božinoviću.
Hrvaški mediji pa navajajo, da so bili v pogovore v skupini med drugim vključeni Hari Brnad, takratni pomočnik načelnika Policijske uprave primorsko-goranske, Tomislav Baštek, takratni vodja oddelka za nadzor meje v Sektorju za mejo Policijske uprave Zagreb (danes načelnik policijske postaje Jastrebarsko), in Darko Majetić, pomočnik poveljnika specialne enote Reka.
Poleg sporočil delili tudi neprimerne fotografije
Člani skupine so si v zaupnih pogovorih – mreža Lighthouse reports je pridobila pogovore med avgustom 2019 in februarjem 2020 – izmenjavali informacije o aretacijah več kot 1.300 prebežnikov iz Afganistana, Pakistana in Sirije. V nekaterih primerih so sporočilom priložili tudi neprimerne fotografije posameznikov, ko so prebežnike prisilili, da so z obrazom navzdol legli na tla ali pa so se morali sezuti.
“Strokovnjaki in policijski viri so nam povedali, da deljenje informacij na aplikacijah podjetij, ki so v zasebni lasti, kot je WhatsApp, krši vrsto zakonov. Dejali so, da je zelo verjetno, da so skupino uporabljali za izmenjavo informacij zunaj uradnih kanalov, da bi lahko nezakonite izročitve (pushbacke, op. p.) izvajali brez sledi,” so ob tem zapisali v konzorciju novinarjev.
Največ pozornosti pa po poročanju dnevnik.hr vzbuja posnetek sporočila, v katerem si člani dopisujejo o skupini približno 80 prebežnikov, ki se zadržujejo pri kraju Strizojevo, nedaleč od Velike Gorice. Kot navajajo, so prebežniki pod nadzorom mobilne mejne policije, antiteroristične enote Lučko, operativne skupine Zagreb in lokalnih policistov. Ob tem so zaprosili za pet maric, s katerimi bi jih vrnili v BiH.
Hrvaško ministrstvo dvomi o avtentičnosti sporočil
Hrvaško ministrstvo za notranje zadeve je novinarjem, ki so raziskovali dopisovanja v skupini na WhatsAppu, odgovorilo, da ne počnejo ničesar nezakonitega, da skupine na WhatsAppu niso prepovedane in da dvomijo o resničnosti in avtentičnosti sporočil, poroča dnevnik.hr. Dodali so še, da te skupine na WhatsAppu ne obstajajo že tri leta.
Prva vprašanja so novinarji hrvaškemu ministrstvu za notranje zadeve poslali že pred dvema tednoma, takrat pa so jim odgovorili le, da WhatsApp, Viber in podobne aplikacije niso uradni način izmenjave podatkov na ministrstvu.
So pa na hrvaškem ministrstvu za notranje zadeve še povedali, da lahko ad hoc skupine na WhatsAppu uporabljajo na področjih slabe pokritosti drugih signalov, kjer pa se sklicujejo na svoj uradni sistem TETRA. Pri tem dnevnik.hr opozarja, da ima TETRA močnejši signal od vseh drugih, za njegovo širitev pa je hrvaško ministrstvo za notranje zadeve do zdaj prejelo skupaj 8,5 milijona evrov.
Objavo posnetkov sporočil je komentiral tudi Amnesty International. Kot je povedala Jelena Sesar iz organizacije, ta sporočila kažejo, da pri nezakonitih izročitvah (t. i. pushbackih) in izgonih ne gre le za naključno taktiko posameznih mejnih uradnikov ali nekaj ‘gnilih jabolk’, kot pravijo hrvaške oblasti, ampak za državno politiko.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje