Rusija ima novo strategijo, na katero Ukrajina še nima odgovora

Minuli konec tedna je močno odmeval ruski napad z dronom na zahodu Ukrajine ob poljski meji, katerega tarča je bila lokomotiva potniškega vlaka. Deloma tudi zaradi tega, ker je malo pred napadom z iste železniške postaje odpeljal drug vlak, na katerem je bilo več visokih evropskih uradnikov, diplomatov, znanstvenikov in varnostnih svetovalcev, ki so se vračali iz Kijeva. Med njimi je bil denimo tudi nekdanji britanski premier Boris Johnson.

Vendar napad ni poseben zgolj zato, ker so bili ogroženi tuji diplomati in uradniki, prav tako ne, ker po tej poti na obisk v Kijev pogosto prihajajo svetovni predsedniki ter premierji. Napadi na ukrajinske vlake so namreč postali del ruske vojaške taktike. To je za Politico priznalo tudi rusko obrambno ministrstvo, ki je dodalo, da želijo na tak način uničiti ukrajinsko logistiko za prevoz tujega orožja.

Na ukrajinski strani medtem trdijo, da imajo ti napadi drugačen namen. Predsednik upravnega odbora ukrajinskega državnega železniškega prevoznika Ukrzaliznytsia Oleksandr Pertsovski je za Politico dejal, da želi Rusija izolirati prebivalce ob frontni črti, med ljudmi sejati paniko ter ohromiti gospodarstvo.

Po nedavnem napadu na vlak ob poljski meji je dodal, da je dodaten cilj Rusije povečati tveganje za tuje partnerje, diplomate, politike in novinarje, ki bi radi prišli v Ukrajino. "Rusija želi, da bi se tudi oni bali potovati v Ukrajino, saj jih dejstvo, da smo po vseh poskusih izolacije Ukrajine še vedno odprti in zanimivi za svet, jezi," je dodal.

Prve ruske napade na potniške vlake so po besedah Pertsovskega zaznali lani jeseni, od tedaj pa so se le še stopnjevali. Rusija je po njegovih besedah takrat pridobila tehnologijo, ki njenim dronom omogoča medsebojno deljenje signala in tako otežuje prestrezanje z motilci signala. Praviloma so v napadih na vlake uporabljeni droni na reaktivni pogon, ki se lahko zanašajo tudi na signal z anten v Rusiji, Belorusiji in na zasedenih ozemljih Ukrajine. Tako napadi niso omejeni le na območja blizu fronte ali meje z Rusijo.

Ruski napadi so po pisanju Politica od začetka vojne uničili več kot 500 ukrajinskih lokomotiv, več kot 60 odstotkov pa jih je bilo zadetih v zadnjih osmih mesecih. Ukrajinski železniški operater sedaj v napadih mesečno izgubi med 37 in 40 lokomotiv. Nekateri napadi so terjali tudi smrtne žrtve, a so po besedah Pertsovskega pri upravljalcu železnic pripravili protokole za evakuacijo potnikov, ki jih nato na cilj pripeljejo z avtobusi. Ukrajinsko obrambno ministrstvo medtem po navedbah portala išče načine za prestrezanje ruskih dronov.

Evropa bi lahko pomagala, a ji zmanjka 85 milimetrov

Težava za Ukrajino in družbo Ukrzaliznytsia pa predstavljajo velike izgube lokomotiv, kar otežuje prevoze v času, ko je zaradi vojne to zelo pomemben način prevoza ljudi in blaga. Predsednik upravnega odbora Pertsovski je za Politico dejal, da jih vsaka nova lokomotiva stane okoli pet milijonov evrov, da jih skušajo čim več popraviti in da jim pri tem z denarjem pomagata tudi Svetovna in Evropska banka. "Kljub temu pa je tempo uničevanja tako hiter, da ga naše finančne zmožnosti ne dohajajo," je dodal. Kljub temu ostaja odločen, da se vlaki ne bodo kar ustavili.

Na pomoč Kijevu bi lahko priskočile evropske države s svojimi starejšimi in upokojenimi lokomotivami. Kot opozarja Politico, pa obstaja tehnična težava, saj je večina lokomotiv po Evropi izdelana za 1.435-milimetrsko tirno širino. Medtem pa v Ukrajini uporabljajo tirno širino 1.520 milimetrov, kar močno zoži nabor partneric, ki bi lahko pomagale. Lokomotive za tako tirno širino imajo Baltske države in Finska. Litva je tako že napovedala, da bo Ukrajini poslala nekaj svojih lokomotiv.