"Je to začetek konca Orbánovega modela," je vprašanje, ki si ga zastavlja nemški medij Deutsche Welle (DW). Vojna v Ukrajini je v mednarodnih odnosih spremenila marsikaj, pri čemer je temeljito premešala tudi karte na političnem parketu, kjer se giblje Madžarska oziroma vlada Viktorja Orbána. Kaj vse se spreminja?
Nemški medij Deutsche Welle (DW) v prispevku, ki je bil originalno napisan v nemščini, preveden pa je bil tudi v angleščino, analizira stabilnost položaja vlade Viktorja Orbána, ki Madžarsko neprekinjeno vodi od leta 2010. Medij (si) zastavlja vprašanje, ali je na vidiku konec tako imenovanega Orbánovega modela vladanja. Budimpešta je zaradi svojih stališč, ki jih kritiki razumejo kot naklonjena Rusiji, vse bolj izolirana v Evropi, prav tako je v luči gospodarske krize spodkopana vzdržnost socialnih transferjev oziroma olajšav, namenjenih madžarskim gospodinjstvom.
“Že več kot desetletje se madžarski premier Viktor Orbán dokazuje kot velik glavobol za EU. Bruslju ni uspelo najti načina za učinkovito sankcioniranje antidemokratične transformacije Madžarske /…/,” so v uvodu analize zapisali pri DW. Pri tem so poudarili, da Bruselj sicer ostaja precej neomajen in Madžarski še ni izplačal denarja iz sklada za okrevanje in odpornost po pandemiji.
Spomnimo, Evropska komisija je konec aprila proti Madžarski – kot prvi državi od uvedbe mehanizma – uradno sprožila mehanizem pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava. Tudi poročilo Evropske komisije o vladavini prava, ki je bilo objavljeno pred dnevi, je do Madžarske precej kritično. Komisija je v dokumentu med drugim izpostavila problem nereguliranega lobiranja in pomanjkanje neodvisnih mehanizmov nadzora za odkrivanje korupcije.
“Poročilo pošilja močan pravni signal, da ni nobene prepreke, da se Madžarsko povsem odreže od financiranja,” je za DW komentiral nemški evropski poslanec Daniel Freund (Zeleni), tudi sicer oster kritik Orbánove vlade. Ali bo Komisija imela politično voljo za ta korak, je po njegovem mnenju vprašljivo.
Orbánova stranka Fidesz je na aprilskih parlamentarnih volitvah ponovno zelo prepričljivo slavila. Čeprav so ob vzniku združene opozicije pod vodstvom župana mesta Hodmezovasarhely Pétra Márki-Zaya analize javnega mnenja kazale, da bo Orbánova zmaga manj prepričljiva oziroma da bi ga v najbolj optimističnem scenariju opozicija celo lahko premagala, se napovedi niso uresničile. Orbánova stranka je skupaj z zavezniki ohranila dvotretjinsko večino v madžarskem parlamentu.
Še Kaczyński oster do Orbána
A če je Orbán še do nedavnega oziroma do začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja lahko računal na podporo drugih višegrajskih držav, temu po pisanju omenjenega nemškega medija ni več tako – Jarosław Kaczyński, nekdanji poljski premier ter vodja vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS) je denimo dejal, da če Orbán ne vidi ruskih vojnih zločinov v Ukrajini oziroma Buči, bi moral na “pregled vida”.
“Za razliko od drugih vlad Evropske unije Orbánova vlada še ni nedvomno obsodila ruske vojne zoper Ukrajino,” so zapisali pri DW. Prav tako naj bi Orbán, kot je sklepati iz njegovih izjav, verjel, da je pravzaprav Zahod tisti, ki je odgovoren za vojno. Pred dnevi je dejal, da je morda čas, da Evropa razume, da cilj ni zmagati v vojni proti Rusiji, ampak doseči mir. EU je tudi obtožil, da raje kot mir financira oborožene spopade, medtem pa njegova vlada vseskozi zagovarja stališče, da cene vojne v Ukrajini (preko sankcij Zahoda) ne smejo plačevati madžarska gospodinjstva.
A to bo zelo verjetno težko dosegljiv cilj. Madžarska vlada je zaradi energetske krize, ki je posledica ruske invazije, pred tednom dni razglasila izredno stanje na področju energetike, v veljavo pa je stopil načrt za pripravo države na prihodnje izzive, ki vključuje sedem točk. Ta poleg ukrepov, kot je povečanje domače produkcije plina in zakupov dodatnih količin, vključuje tudi odpravo kapice, ki je doslej zamejevala najvišjo ceno stroškov gospodinjstev. “Tisti, ki porabljajo nadpovprečno, bodo morali plačati tržno ceno,” je zapisal tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltán Kovács.
Prebivalci Madžarske so v drugi polovici julija v nizu – resda manjših in manj odmevnih – protestov opozorili tudi na nestrinjanje z višanjem davkov, ki ga bodo občutila predvsem mala podjetja oziroma samostojni podjetniki, saj ti, če bodo poslovali s pravnimi in ne fizičnimi osebami, ne bodo več deležni ugodnejše davčne obravnave. Madžarska se prav tako sooča z visoko inflacijo, najvišjo v zadnjih 20 letih, vrednost forinta pa v primerjavi z evrom pada.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje