Sodišče EU v Luksemburgu je sporočilo težko pričakovano odločitev o tožbah Madžarske in Poljske proti zakonodaji Evropske unije o pogojevanju evropskega denarja s spoštovanjem vladavine prava. Tožbi je po pričakovanjih zavrnilo. Evropska komisija je napovedala dosledno ukrepanje prek mehanizma pogojevanja, Poljska in Madžarska pa sta odločitev Sodišča ostro obsodili.
Sodišče EU je razsodilo v primeru tožb Madžarske in Poljske, ki sta se nanj obrnili zaradi uredbe o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava. Tožbi zoper mehanizem pogojevanja, s katerim je upravičenost do financiranja iz proračuna Evropske unije pogojena s tem, da države članice spoštujejo načela pravne države, je v celoti zavrnilo. Posledica kršitev bo tudi zamrznitev evropskih sredstev.
Sodišče EU je zadevi na predlog Evropskega parlamenta obravnavalo po hitrem postopku, so sporočili s sodišča.
EU je uredbo o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava, ki je začela veljati januarja, sprejela v okviru pogajanj o večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021–2027 in skladu za okrevanje. Kompromis je bilo mogoče doseči, ker so se voditelji članic zavezali, da do odločitve sodišča EU na podlagi te uredbe ne bo ukrepala.
Varšava in Budimpešta sta se skladno z napovedmi marca lani pritožili na Sodišče EU. Kot sta ocenili, je uredba utemeljena na neustrezni pravni osnovi in je nezdružljiva s sedmim členom pogodbe o EU (PEU), ki predvideva ukrepe v primeru suma kršitev vrednot Unije držav članic. Poleg tega uredba po njunem pomeni kršitev načela pravne varnosti, so lani sporočili s Sodišča EU.
Kljub dogovoru voditeljev decembra 2020 je Evropski parlament konec lanskega oktobra vložil tožbo proti Evropski komisiji zaradi neukrepanja na podlagi uredbe o pogojevanju. Komisija je skladno z uredbo poslala pismo Poljski in Madžarski s pozivom k dodatnim informacijam in pojasnilom. Gre za prvi korak ukrepanja v primeru članic, za katere se ocenjuje, da kršijo to zakonodajo, a do dejanskih ukrepov je še daleč.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v odzivu na sodbo sporočila, da odločitev sodišča pomeni, da “smo na pravi poti”. “Komisija bo branila proračun EU pred kršitvami načel vladavine prava,” je von der Leyen zapisala na Twitterju. Evropska komisija bo morda smernice za uresničevanje mehanizma predstavila že marca.
I welcome @EUCourtPress confirmation of the legality of the conditionality regulation.
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) February 16, 2022
The Commission will defend the Union’s budget against breaches of the principles of the rule of law.
We will act with determination.https://t.co/MduLesefJQ pic.twitter.com/gTB34hBfFp
Sodišče EU je danes odločilo, da je cilj uredbe “zaščita proračuna Unije proti posegom, ki dovolj neposredno izhajajo iz kršitev načel pravne države, ne pa kaznovanje takih kršitev samo po sebi”. Postopek po uredbi je mogoče “začeti le, če obstajajo utemeljeni razlogi ne le za domnevo, da v državi članici prihaja do kršitev načel pravne države, ampak zlasti za domnevo, da te kršitve dovolj neposredno vplivajo ali pomenijo dovolj neposredno resno tveganje, ki vpliva na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito njenih finančnih interesov.”
Sodišče EU je prav tako sporočilo, da postopek, ki ga uvaja uredba o pogojevanju, ne pomeni obida postopka po sedmem členu PEU in spoštuje meje pristojnosti Unije. “Cilj postopka iz člena 7 PEU je namreč Svetu EU omogočiti, da kaznuje hujše in vztrajne kršitve vsake od skupnih pravic, na katerih temelji Unija /…/.” Nasprotno pa je namen uredbe zaščita proračuna EU v primeru kršitve načel pravne države v državi članici, ki vpliva ali pomeni dovolj resno tveganje za dobro izvrševanje tega proračuna. Kot ugotavlja sodišče, postopek po sedmem členu PEU in postopek, ki ga uvaja uredba o pogojevanju, sledita “različnim ciljem, njuna predmeta pa se jasno razlikujeta”.
Sodišče je v današnji sodbi pojasnilo še, “da se z uredbo /…/ zahteva ugotovitev resnične povezave med kršitvijo enega od načel pravne države in posegom ali resnim tveganjem za dobro finančno poslovodenje proračuna Unije in ali za njene finančne interese ter da se mora taka kršitev nanašati na primer ali ravnanje, ki ga je mogoče pripisati organu države članice in je pomemben za dobro izvrševanje proračuna Unije”.
Pojem “resno tveganje” je pojasnjen v finančnih pravilih EU. Kot je še odločilo sodišče, morajo biti sprejeti zaščitni ukrepi “strogo sorazmerni z vplivom ugotovljene kršitve na proračun Unije”.
Današnja odločitev sodišča je bila pričakovana, zavrnitev tožb je namreč lani predlagal že generalni pravobranilec Sodišča EU Manuel Campos Sánchez-Bordona. Mnenje generalnega pravobranilca za sodišče ni zavezujoče, vendar mu sodba praviloma sledi.
V Budimpešti so do današnje odločitve sodišča kritični. Pravosodna ministrica Judit Varga je sporočila, da je Bruselj zlorabil svojo moč. “Ta sodba je nov način pritiska na našo državo,” je zapisala na Facebooku in ocenila, da je odločitev povezana s t. i. “anti LGBT zakonom”, ki so ga lani sprejeli na Madžarskem in omejuje informiranje mladoletnih o tematikah, povezanih s skupnostjo LGBTIQA+ oziroma spremembo spola.
Na podobno oster odziv je sodba naletela v Varšavi. Tam so jo označili za napad na poljsko suverenost in izsiljevanje. Namestnik pravosodnega ministra Sebastian Kaleta je na Twitterju zapisal, da je sodba “izsiljevanje, katerega cilj je, da nas oropajo pravice do samoodločbe”.
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je medtem danes izrazila pričakovanje, da bo Komisija zdaj mehanizem začela hitro uporabljati. “Pogojevanje koriščenja evropskih sredstev z vladavino prava za Evropski parlament ni stvar pogajanj,” je opozorila.
“Zelo dobro. Čas je že bil. Zapravljenih je bilo 13 mesecev, 13 mesecev dodatnih zvijač Poljske in Madžarske, 13 mesecev agonije sodnikov, novinarjev in akademikov. Zdaj Evropska komisija ne sme zapraviti niti ene minute več, ukrepati mora nemudoma,” je prek Twitterja sporočila evropska poslanka Sophie in ‘t Veld, članica odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Kako odločitev Sodišča komentirajo slovenski evroposlanci
Evropski poslanci iz Slovenije so večinoma pozdravili odločitev Sodišča EU. Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) je prepričana, da “zgodovinska sodba Sodišča EU jasno zavrača argumente samovoljnih avtoritarnih voditeljev (Mateusza) Morawieckega, (Viktorja) Orbana in (Janeza) Janše ter ponovno vrača moč in vpliv evropskim državljanom.”
Tudi Milan Brglez (S&D/SD) je prepričan, da mora Evropska komisija čim prej ukrepati, da zaščiti EU in evropsko pravo pred samovoljo držav članic. “Je pa odločitev Sodišča EU tudi prelomna za vse podobne primere, če bi se zgodili v prihodnosti,” je dodal. Podobni stališči sta izrazila tudi Irena Joveva (Renew/LMŠ) in Klemen Grošelj (Renew/LMŠ).
Evroposlanka Romana Tomc (EPP/SDS) je v odzivu izrazila pričakovanje politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), da bo Evropska komisija čim prej oblikovala smernice za uporabo mehanizma pogojevanja izplačil. “Opozarjamo, da morajo biti pravila glede delovanja pravne države enaka za vse države. V zadnjem času se kot problematični pogosto omenjata tudi Španija in Malta,” je dodala.
V EPP so lani poleti poudarili, da so nujni ukrepi proti tistim državam, ki zlorabljajo načelo pravne države, pa je na Twitterju spomnila Ljudmila Novak (EPP/NSi). “Načelo pravne države je steber vsake sodobne ustavne demokracije. Je eno od temeljnih načel, ki izvira iz skupne ustavne tradicije vseh držav članic EU,” je dodala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje