Ostra izmenjava mnenj med Sophie in ‘t Veld in Romano Tomc

Slovenija 29. Nov. 202118:37 > 23:00
Delite:
Sophie in 't Veld, Romana Tomc
Foto: BOBO

Razprava o oktobrski misiji odbora Evropskega parlamenta v Sloveniji je danes izzvenela v znamenju ostre izmenjave med evropsko poslanko Romano Tomc in vodjo delegacije Sophie in 't Veld. Tomc je izpostavila, da je misija zgrešila cilj, in 't Veld pa je odločno zavrnila napade in EPP pozvala h konstruktivnemu sodelovanju.

Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe) je v Bruslju razpravljal o oktobrski misiji za ugotavljanje dejstev glede stanja demokracije v Sloveniji.

V javno objavljenem poročilu delegacija med drugim izraža globoko zaskrbljenost zaradi ozračja sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije v Sloveniji, ki je spodkopalo zaupanje v različne javne organe in tudi med njimi.

Delegacija je prav tako izrazila obžalovanje, ker ob obisku v Sloveniji ni bilo mogoče izmenjati mnenj ne s predsednikom vlade Janezom Janšo ne z nobenim od ministrov, ter sklenila, da zaskrbljujoče razmere terjajo nadaljnje spremljanje, vključno z vsemi ukrepi, ki jih ima na voljo Evropski parlament.

Sophie in ‘t Veld, ki prihaja iz vrst evropskih liberalcev (Renew), je povzela ključne ugotovitve, sicer pa je razpravo zaznamovala ostra izmenjava med njo in Romano Tomc (EPP/SDS), ki je bila med osmimi člani delegacije in je do misije kritična že od začetka.

Že pred obiskom delegacije v Sloveniji je Tomc dejala, da gre za politično misijo, uperjeno proti aktualni vladi. Kritična je bila tudi do poročila, češ da ni verodostojno in da je očitno namen diskreditacija slovenske vlade. Kolegici iz vrst socialdemokratov Tanji Fajon pa je očitala vpletenost v pripravo poročila.

Romana Tomc “zelo zelo skeptična” do dela misije

Te kritike je ponovila tudi v današnji razpravi. Izpostavila je, da poročila, ki iz veliko razlogov ni verodostojno, žal ne more podpreti in da gre predvsem za vmešavanje slovenske opozicije v delo parlamenta. Dejala je tudi, da je misija žal zgrešila cilj in da je “zelo zelo skeptična” do njenega dela.

Tomc je pri tem med drugim izpostavila, da pri vladavini prava v Sloveniji ne gre le za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev, pri stanju medijev pa ne zgolj za financiranje STA, ter poudarila, da sta pa obe temi sicer že rešeni in da obstajajo mnoge druge odprte teme, pri čemer je med drugim navedla medijsko tajkunizacijo.

In ‘t Veld: Lahko prosim nehamo s tem

In ‘t Veld je v odzivu izpostavila, da so se s poročilom strinjale vse politične skupine, tudi EPP, ter da vsi poskusi diskreditacije njihovega dela niso ne verodostojni in ne konstruktivni. V odzivu na očitke glede Tanje Fajon je dejala, da lahko pri pripravi takšnih poročil prispevajo tudi tisti, ki ne sodelujejo v misijah, in da se to pogosto dogaja. “Lahko prosim nehamo s tem,” je pozvala. “Odločno zavračam te vrste namigovanja, očitke in napade. Res bi rada pozvala EPP ter našo kolegico h konstruktivnemu in poštenemu sodelovanju,” je še dejala vodja misije.

Na očitke Romane Tomc sta se odzvala tudi evropski poslanec iz vrst socialdemokratov Cyrus Engerer, ki je izpostavil, da je poročilo o Sloveniji zelo faktično, ter evropski poslanec iz vrst evropske levice Konstantinos Arvanitis, ki je kolega podprl in dejal, da je bil odnos predstavnice EPP do misije negativen od začetka.

“Dediščina komunistične preteklosti se pogosto uporablja kot utemeljevanje nekaterih ukrepov”

Razprava o misiji v Sloveniji je potekala skupaj z razpravo o misijah v Bolgariji in na Slovaškem. V splošnem komentarju je in ‘t Veld izpostavila opažanje, da se dediščina komunistične preteklosti pogosto uporablja kot utemeljevanje nekaterih ukrepov. V komentarju o Sloveniji pa je med drugim še poudarila, da bodo pozorno spremljali, ali bo financiranje STA stabilno in ali bo zagotovljena uredniška avtonomija, ter izpostavila, da evropski delegirani tožilci ne morejo biti imenovani začasno.

V razpravi je bilo na splošno iz liberalnih in socialdemokratskih vrst slišati tudi nekaj kritik na račun Evropske komisije, ki da ni dovolj odločna in da ne uporabi vseh razpoložljivih orodij, zato bo moral parlament še naprej igrati vlogo varuha vladavine prava v uniji.

Kaj vse piše v poročilu?

V objavljenem poročilu med drugim piše, da javne institucije v Sloveniji na splošno delujejo dobro. Hkrati pa so člani izrazili zaskrbljenost nad sovražnim ozračjem, nezaupanjem in polarizacijo, kar ruši zaupanje v različne javne organe in med njimi.

Člani misije so ugotovili, da je veliko sogovornikov v pogovorih izrazilo zaskrbljenost ali pa so opisali vladne pritiske na javne institucije in medije, vključno z blatenjem, obrekovanjem, kazenskimi preiskavami in strateškimi tožbami za onemogočenje udeležbe javnosti. Člani misije so ob tem poudarili, da poskusi diskreditacije ali ustrahovanja institucij povzročajo veliko tveganje za vplivanje na ugled teh institucij.

V poročilu je poudarjen tudi pomen neodvisnosti javnih organov, kot so informacijski pooblaščenec, komisija za preprečevanje korupcije, računsko sodišče in varuh človekovih pravic, pa tudi potreba po ustreznem financiranju teh organov. Kljub zahtevnim razmeram je imela delegacija vtis, da lahko te institucije še vedno ustvarijo oprijemljive rezultate.

V zaključku poročila je posebej omenjena tudi Slovenska tiskovna agencija (STA), ki je bila v času njihovega obiska pod hudim finančnim pritiskom in tveganjem pred bankrotom. Delegacija je ob tem vlado pozvala, naj spoštuje razsodbo vrhovnega sodišča. Zapisali so, da sta za agencijo pomembna neodvisnost od političnega vmešavanja in stabilno financiranje.

Komentari

Vaš komentar