Vojna v Ukrajini bo končana, če Evropska unija ne bo v naslednjih tednih pospešila dobave streliva, je dejal visoki predstavnik EU Josep Borrell. Ameriški državni sekretar Antony Blinken pa je opozoril, da utegne Kitajska dobaviti orožje Rusiji.
Evropska unija mora v naslednjih tednih najti način za hitrejšo dobavo streliva Ukrajini, sicer bo vojna v Ukrajini končana, je na varnostni konferenci v Münchnu dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Po njegovih besedah zdaj traja deset mesecev, da evropske vojske naročijo in dobijo en sam 155-milimetrski naboj, in skoraj eno leto, da nabavijo raketo zrak-zrak. Sestanek obrambnih ministrov EU, ki bo 8. in 9. marca, bo priložnost, da članice ponudijo strelivo iz svojih obstoječih zalog, je dodal.
“Stanje je urgentno,” je dejal, “Pomanjkanje streliva mora biti rešeno kmalu, to je vprašanje tednov.”
V ponedeljek se bodo srečali zunanji ministri članic, ki jim bo Borrell predstavil načrt, da Evropska unija porabi svojih 3,6 milijarde evrov za nabavo streliva. Pri tem naj bi EU uporabila podoben postopek kot za nakup cepiv proti covidu-19 med pandemijo, s čimer bi države EU zagotovile dovolj velike količine denarja, da bi z njim lahko orožarska industrija razširila proizvodnjo streliva.
Francija pa bo do naslednjega konca tedna začela Ukrajini dobavljati obljubljena oklepna vozila AMX-10, ki jim pravijo tudi lahki tanki, je danes za časnik Le Parisien sporočil obrambni minister Sebastien Lecornu. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je na konferenci v Münchnu dejal, da ne želi, da bi bila Rusija v vojni povsem potolčena.
Ideja o financiranju proizvodnje streliva po vzoru postopka za nakup cepiv, ki jo je prva predlagala Estonija, bi učinkovala na srednji rok, je povedal Borrell, a opozoril, da je pomanjkanje streliva tolikšno, da morajo članice Ukrajini poslati strelivo iz svojih obstoječih zalog. “Uporabiti moramo tisti, kar članice že imajo,” je pojasnil.
Po njegovi oceni je pomanjkanje streliva posledica tega, da “smo pozabili na klasične vojne”. “Ukvarjali smo se samo z vojaškimi misijami in tehnološkim ‘blitzkriegom’,” je pojasnil. Pohvalil je države, ki so v zadnjem času zelo povečale izdatke za obrambo.
Preberite tudi: Koliko za obrambo? Minister Šarec izzval Levico, Janez Janša pa Marjana Šarca
ZDA opozarjajo, da bi Kitajska utegnila Rusiji dobaviti orožje
Ameriški državni sekretar Antony Blinken se je ob robu varnostne konference srečal s kitajskim zunanjim ministrom Vang Jijem. Slednji je znova zanikal, da je šlo v primeru balona, ki so ga ZDA sestrelile, za vohunski balon, medtem ko je Blinken opozoril, da se takšen incident ne sme več ponoviti. Prav tako je opozoril, da utegne Kitajska Rusiji dobaviti orožje za boje v Ukrajini.
Ob tem je Blinken dejal, da Kitajska že sedaj Rusiji zagotavlja “nesmrtonosno podporo”, z dobavo orožja pa bi ta postala “smrtonosna”. Blinken je bil na pogovoru kritičen tudi do tega, da Kitajska Rusiji pomaga pri blaženju sankcij Zahoda. Kitajska namreč ostaja eden večjih trgov za rusko nafto, plin in premog.
Povedal je, da ZDA posedujejo informacije, ki naj bi kazale na namero Kitajske, da Rusiji dobavi orožje. Kitajskemu kolegu je zato na srečanju izrazil globoko zaskrbljenost glede morebitne dobave orožja Rusiji. Kakšne informacije imajo ZDA, Blinken v pogovoru ni razkril.
Kitajsko je tudi opozoril pred posledicami, če bi nudila “materialno pomoč” Rusiji v vojni proti Ukrajini.
Preberite tudi: Kitajska: Sestrelitev balona je absurdno in histerično dejanje ZDA
Vang je dejal, da se Kitajska ne vmešava v vojno v Ukrajini niti ne “priliva olja na ogenj”. Tudi Peking je že zavrnil, da bi jih Rusija prosila za pomoč v orožju. Je pa znano, da kitajski predsednik Ši Džinping doslej še ni obsodil ruske invazije v Ukrajini in ohranja nevtralno držo.
Blinken je v pogovoru za CBS News še dejal, da morajo zahodne zaveznice Ukrajini še naprej zagotavljati vse, kar potrebuje za morebitno protiofenzivo v naslednjih mesecih. Članice Nata, vključno z ZDA, Ukrajini že nekaj časa dobavljajo vse vrste orožja.
S pomočjo Slovenije v Afriko ladja z ukrajinskim žitom
Iz ukrajinskega Črnomorska je s pomočjo Slovenije v okviru pobude Žito iz Ukrajine v soboto odplula ladja Valsamitis s 25.000 tonami žita za Kenijo in 5.000 tonami za Etiopijo. Izplutje je na povabilo ukrajinskega ministra za agrarno politiko in prehrano Mikole Solskega pospremil slovenski veleposlanik v Ukrajini Tomaž Mencin, so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva. Pri projektu je poleg Slovenije sodelovala tudi Češka.
Pobudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Žito iz Ukrajine se je Slovenija pridružila novembra lani. Globalna prehranska kriza se je po začetku ruske agresije na Ukrajino še poglobila, so spomnili na zunanjem ministrstvu.
V okviru pobude Ukrajina najmanj razvitim državam v Afriki in Aziji, kjer prebivalcem grozi lakota, podarja žito, države donatorke, med njimi tudi Slovenija, pa financirajo ladijski prevoz do teh držav.
Vloga skupine Wagner naj bi se zmanjšala
Ruske sile v bojih na vzhodu Ukrajine po navedbah guvernerja ukrajinske regije Lugansk Sergeja Hajdaja sestavlja vse več rednih vojakov ruske vojske in ne plačancev skupine Wagner, ki so v zadnjih tednih silovito napadali mesto Bahmut, poroča ameriška televizija CNN.
“Število pripadnikov Wagnerja se je te dni drastično zmanjšalo v primerjavi s prejšnjimi meseci. Najverjetneje so bili ubiti na območjih Bahmuta in Soledarja,” je po navedbah CNN dejal Hajdaj.
Kot je dodal, trenutno hudi boji potekajo na območju mesta Kreminja na vzhodu države. Na splošno so razmere po njegovi oceni “težke, vendar povsem pod nadzorom”.
Ponoči je bilo tarča ruskega obstreljevanja tudi mesto Druživka na vzhodu Ukrajine, pri čemer sta bila močno poškodovana dva stanovanjska bloka, je danes sporočil guverner regije Doneck Pavlo Kirilenko.
Po Hajdajevih besedah ruske sile uporabljajo motilce signala, da bi onesposobile ukrajinska brezpilotna letala, za odkrivanje ukrajinskih položajev pa ruske sile uporabljajo enote, ki jih je poimenoval kot samomorilske.
Ameriška visoka diplomatka Victoria Nuland pa je v petek dejala, da podpira ukrajinske napade na ruske cilje na polotoku Krim, saj je tam nameščena ruska črnomorska flota. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je ZDA danes v odzivu obtožil, da so “glavni provokator” mednarodnih napetosti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje