Armenski premier Nikol Pašinjan je posvaril, da se Azerbajdžan pripravlja na vojno proti Armeniji. "Naša analiza kaže, da želi Azerbajdžan na nekaterih delih meje sprožiti vojaške akcije, ki bi lahko prerasle v popolno vojno proti Armeniji. Ta namen je mogoče razbrati iz vseh izjav in dejanj Azerbajdžana," je na seji armenske vlade dejal Pašinjan.
Armenski premier Nikol Pašinjan je danes posvaril, da se Azerbajdžan pripravlja na vojno proti Armeniji. Njegovo opozorilo sledi novi eskalaciji razmer na meji med državama v ponedeljek in torek, pri čemer so bili ubiti štirje armenski vojaki. Oblasti v Bakuju sicer trdijo, da nimajo ozemeljskih zahtev do Armenije.
“Naša analiza kaže, da želi Azerbajdžan na nekaterih delih meje sprožiti vojaške akcije, ki bi lahko prerasle v popolno vojno proti Armeniji. Ta namen je mogoče razbrati iz vseh izjav in dejanj Azerbajdžana,” je na seji armenske vlade dejal Pašinjan, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Njegova svarila sledijo izmenjavi obtožb o streljanju na meji v začetku tedna, pri čemer so bili po navedbah oblasti v Erevanu ubiti štirje armenski vojaki. V Bakuju trdijo, da so azerbajdžanske sile s streljanjem zgolj odgovorile na provokacije s strani Armenije, zaradi katerih naj bi bil ranjen azerbajdžanski vojak.
Napeti odnosi med Azerbajdžanom in Armeniji
Odnosi med državama so v zadnjem času zelo napeti, potem ko je azerbajdžanska vojska septembra lani prevzela nadzor nad regijo Gorski Karabah. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je kmalu po vojaški zmagi na presenečenje mnogih sklical predčasne volitve, na katerih je prejšnji teden pričakovano osvojil nov mandat.
Armenske oblasti skrbi, ker naj bi Alijev po zmagoslavju na volitvah želel dodatno utrditi položaj Azerbajdžana in v Armeniji z uporabo sile vzpostaviti koridor, s katerim bi povezal ozemlje Azerbajdžana in eksklavo Nakčivan, ki poleg Armenije meji še na Turčijo in Iran.
Alijev je medtem v sredo v nagovoru po izvolitvi menil, da je Armenija tista, ki želi del ozemlja Azerbajdžana. “Do Armenije nimamo ozemeljskih zahtev, in oni bi se morali odpovedati svojim zahtevam. Pogovor z nami v tovrstnem izsiljevalskem jeziku jih bo drago stal,” je dejal azerbajdžanski predsednik.
Predstavniki oblasti obeh držav so sicer po konfliktu septembra lani sodelovali v pogajanjih pod okriljem EU za sklenitev mirovnega sporazuma in decembra v skupni izjavi izrazili upanje, da bi Armenija in Azerbajdžan lahko kmalu normalizirala odnose, toda trenutno kaže, da se napetosti niso pomirile.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje