Menu Item
Zunanja ministrica Tanja Fajon je na odprti seji Varnostnega sveta Združenih narodov poudarila, da je treba nemudoma končati spopade med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas v Gazi.
Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je tik pred začetkom zasedanja pred dvorano Varnostnega sveta odgovarjala na vprašanja dopisnikov ZN in jim prenesla vsebino svojega kasnejšega govora. Poudarila je, da v diplomaciji ni prostora za frustracije, in dejala, da si morajo vsi skupaj še naprej intenzivno prizadevati za končanje spopadov in mirovni proces, ki bo vodil do rešitve dveh držav.
“Moje današnje sporočilo je jasno in edino: potrebno je takojšnje premirje v Gazi in v regiji. Le s premirjem, ki ga bodo spoštovale vse strani, bomo lahko zaščitili civiliste,” je v Varnostnem svetu uvodoma dejala ministrica in omenila, da je v 100 dneh spopadov življenje izgubil vsak stoti Palestinec v Gazi.
“Dovolj je. Velika večina ubitih v Gazi so ženske in otroci. Civilisti v Gazi se soočajo z nenehnimi napadi, stradanjem, prenapolnjenimi zavetišči, uničeno civilno infrastrukturo, sesutim zdravstvenim sistemom in onemogočenim dostopom do drugih osnovnih storitev. Le premirje bo omogočilo dostavo humanitarne pomoči v obsegu, ki je potreben,” je dejala Fajon in ponovila poziv za začetek priprav na mednarodno mirovno konferenco.
“Moramo postaviti temelje za smiselno humanitarno akcijo”
Poudarila je, da se humanitarne organizacije soočajo s številnimi izzivi, pri čemer njihovi delavci tudi umirajo. “Če želimo, da človečnost prevlada, moramo postaviti temelje za smiselno humanitarno akcijo. Le premirje bo ustvarilo pogoje za varno vrnitev razseljenih oseb,” je dejala in ob tem jasno obsodila izjave izraelskih uradnikov, ki predlagajo izselitev Palestincev iz Gaze, kakor tudi grozljive razmere, v katerih živijo Palestinci v Gazi. Obsodila je vse oblike terorizma, tudi teroristične napade Hamasa 7. oktobra, in ponovila poziv za takojšnjo brezpogojno izpustitev talcev.
“Ne moremo si zatiskati oči pred vsemi kršitvami mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic, ki so se zgodile v zadnjih mesecih. Od terorističnega napada 7. oktobra in opisov spolnega nasilja s strani Hamasa, do vseh kršitev mednarodnega prava, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom človekovih pravic,” je dejala in poudarila, da je zagotovilo za mir in varnost močan mednarodni pravni sistem.
Obsodila napade hutijevcev
Opozorila je, da se nasilje širi po regiji in obsodila napade hutijevcev na ladje v Rdečem morju. “Svoboda plovbe in pomorska varnost sta ključnega pomena za pretok osnovnega blaga, vključno s hrano, gorivom in ključno humanitarno pomočjo, namenjeno prebivalstvu po vsem svetu. Napetosti v regiji so vse večje in kmalu bomo dosegli točko, od koder ne bo več vrnitve,” je posvarila.
“Prekinitev ognja bo omogočila obnovo Gaze pod vodstvom prenovljene palestinske oblasti ob močni podpori ZN in mednarodne skupnosti. S prekinitvijo ognja mislim na proces, ki se začne s prekinitvijo sovražnosti, ki jo spoštujejo vse strani v konfliktu, in vključuje vse zgoraj navedeno – vodi v neodvisno palestinsko državo, varen in zanesljiv Izrael, mirno regijo in življenje prebivalcev vseh držav v regiji brez strahu in terorja”.
“26.000 žrtev, tako palestinskih kot izraelskih, ni statistika; vsaka od njih je imela življenje, družino, sanje, upanje in načrte. Najboljši način, da izkažemo spoštovanje tistim, ki so v tem konfliktu izgubili življenje, je to, da utremo pot miru. Čas je za prekinitev ognja,” je sklenila Fajon.
Pozivi k takojšnjemu premirju
Tudi države članice so na odprti razpravi Varnostnega sveta ZN o položaju na Bližnjem vzhodu po vrsti zahtevale takojšen konec spopadov v Gazi in začetek mirovnega procesa v smeri rešitve dveh držav. Zasedanje, ki se ga udeležujejo ministri za zunanje zadeve, se bo nadaljevalo, vendar resolucija ni predvidena. Izrael zagotavlja, da se bo ofenziva nadaljevala do popolnega uničenja Hamasa in zavrača pozive k miru, v Varnostnem svetu ZN pa ima na svoji strani ZDA, ki preprečujejo potrditev resolucije z zahtevo po prekinitvi spopadov.
Zasedanje, ki ga je sklicala januarja predsedujoča država Varnostnemu svetu Francija, je s poročanjem o položaju na terenu v Gazi začel generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je med drugim poudaril, da je izraelsko zavračanje rešitve dveh držav nesprejemljivo in bo podaljšalo spopade v Gazi.
“Vsi morajo priznati pravico palestinskega ljudstva, da zgradi svojo popolnoma neodvisno državo. Vsako zavračanje rešitve dveh držav s katere koli strani pa je treba odločno zavrniti,” je vztrajal in menil, da je ta rešitev edini način za dosego trajnega in pravičnega miru v Izraelu, Palestini in celotni regiji. “Izraelska okupacija se mora končati,” je zahteval Antonio Guterres in ponovil svoj poziv k takojšnji humanitarni prekinitvi ognja. Dodal je, da ne more nič upravičiti kolektivnega kaznovanja Palestincev.
Nadaljevala sta zunanji minister Palestincev Rijad al Maliki in veleposlanik Izraela Gilad Erdan. Al Maliki je dejal, da je čas za priznanje Palestine kot države in njeno članstvo v ZN, Izraelec pa se je osredotočil na napade na Iran, ki ga je obtožil podpiranja terorizma v regiji in bil kritičen do tega, da bo zunanji minister te države lahko nastopil v Varnostnem svetu. Priznanje Palestine je kasneje zahteval tudi zunanji minister Alžirije Ahmed Attaf, francoski zunanji minister Stephane Sejourne pa je dejal, da Francija stoji ob strani tako Izraelu kot Palestincem in bo obema povedala, kar jima gre. Izraelu je pri tem povedal, da mora priti do palestinske države, ter pozval h koncu nasilja nad Palestinci s strani izraelskih naseljencev na zasedenih ozemljih.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je večino govora posvetil kritikam na račun ZDA, ki jim je naprtil odgovornost, da Varnostnemu svetu ZN doslej ni uspelo ustaviti spopadov v Gazi. Vse pogovore o prihodnosti je označil nesmiselne, dokler ne pride do prekinitve ognja v Gazi. Državna podsekretarka za varnost civilistov, demokracijo in človekove pravice ZDA Uzra Zeya je v svojem nastopu poudarjala, kaj vse so doslej ZDA storile za dostop humanitarne pomoči v Gazo. Zavrnila je ugibanja o prisilni izselitvi Palestincev iz Gaze in poudarila, da se morajo vsi razseljeni vrniti domov, ko bodo razmere to dopuščale.
Menila je, da je bilo ubitih preveč Palestincev, in pozvala Izrael, naj naredi več za zaščito civilistov. Obsodila je pobijanje Palestincev s strani izraelskih naseljencev na zasedenih ozemljih. Ni pa pozabila poudariti, da je konflikt sprožil Hamas. Prekinitve spopadov ni zahtevala, je pa poudarila, da je rešitev dveh držav edino jamstvo, da se nasilje konča enkrat za vselej.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje