Vesoljski teleskop James Webb je ujel novo osupljivo sliko ledenega orjaka Urana, na kateri je videti skoraj vse njegove šibke prašne obroče.
Slika je odraz visoke občutljivosti teleskopa James Webb, pravijo pri Nasi, saj sta šibkejše obroče pred tem posnela le vesoljsko plovilo Voyager 2 in observatorij W. M. Keck na ognjeniku Mauna Kea na Havajih, poroča CNN.
Uran ima 13 znanih obročev, od katerih jih je 11 vidnih na novi Webbovi sliki. Devet obročev je klasificiranih kot glavnih obročev, medtem ko je ostala dva težje ujeti zaradi njune prašne sestave in so ju odkrili šele ob preletu misije Voyager 2 leta 1986. Dva šibka zunanja obroča, ki nista prikazana na tej zadnji sliki, sta bila odkrita v 2007 iz slik, ki jih je posnel Nasin vesoljski teleskop Hubble, in znanstveniki upajo, da jih bo Webb posnel enkrat v prihodnosti.
“Sistem obročev planeta nam pove veliko o njegovem izvoru in nastanku,” je povedala dr. Naomi Rowe-Gurney, podoktorska raziskovalka in ambasadorka sončnega sistema za vesoljski teleskop Webb v Nasinem centru Goddard Space Flight v Greenbeltu v Marylandu.
“Uran je tako nenavaden planet – njegova vrtilna os je nagnjena postrani in ima zelo šibko notranjo toploto, – da so vsi namigi, ki jih lahko dobimo o njegovi zgodovini, zelo dragoceni,” je poudarila raziskovalka.
Znanstveniki predvidevajo, da bodo prihodnje Webbove slike lahko zajele vseh 13 obročev. Rowe-Gurney tudi pričakuje, da bo teleskop odkril več o Uranovi atmosferski sestavi, kar bo znanstvenikom pomagalo bolje razumeti tega nenavadnega plinastega orjaka.
Zmogljiva kamera vesoljskega observatorija NIRCam (Near-Infrared Camera) lahko zazna infrardečo svetlobo, ki je astronomi sicer ne vidijo.
“Teleskop James Webb nam daje možnost, da tako Uran, kot Neptun pogledamo na popolnoma nov način, saj še nikoli doslej nismo imeli teleskopa te velikosti, ki bi gledal v infrardeči svetlobi,” je pojasnila Rowe-Gurney. “Infrardeča svetloba nam lahko pokaže nove globine in značilnosti, ki jih je težko videti s tal, ker je vmes atmosfera, in so nevidne teleskopom, kot je Hubble, ki gledajo v vidni svetlobi.”
Edinstveni Uran
Uran, ki leži skoraj 3 milijarde kilometrov stran od našega Sonca, potrebuje 84 zemeljskih let, da ga obkroži. Planet je edinstven po tem, da se nagiba na stran, zato so njegovi obroči prikazani navpično, v nasprotju s Saturnovim vodoravnim sistemom obročev.
Okoli Uranovega severnega pola je svetla meglica, o kateri je NASA že poročala, da se pojavi, ko je poleti izpostavljen neposredni sončni svetlobi. Zdi se, da je atmosferska meglica vsako leto svetlejša, poroča vesoljska agencija. Ker natančen mehanizem pojava meglice ni znan, jo znanstveniki preučujejo s teleskopskimi slikami, kakršna je najnovejša Webbova.
Na prvotnih slikah Urana, ki jih je posnel Voyager 2, je bil planet videti kot modra krogla brez posebnih značilnosti. Na novi Webbovi sliki, podobno kot na drugih nedavnih slikah vesoljskega teleskopa Hubble, pa je mogoče videti nevihtne oblake na robu Uranovega polarnega območja. Zaradi nagiba Uranove vrtilne osi so letni časi na tem planetu ekstremni. Znanstveniki spremljajo nevihtno vreme na tem planetu in s primerjavo slik teleskopov dokumentirajo spremembe skozi čas.
Tudi Nasin vesoljski teleskop Hubble je novembra ujel Uranov svetli beli polarni pokrov, ki je osvetlil vse bolj svetlo meglico v primerjavah s slikami iz prejšnjih let. Nova Webbova slika prikazuje polarni pokrov bolj podrobno kot Hubblova, s subtilno osvetlitvijo v sredini pokrova in izrazitejšimi nevihtnimi oblaki, ki jih je mogoče videti okoli robov.
Nacionalna akademija znanosti, tehnike in medicine ZDA je leta 2022 uvrstila preučevanje Urana med prednostne naloge. “Dodatne študije Urana že potekajo, še več pa jih je načrtovanih v Webbovem prvem letu znanstvenih operacij,” so zapisali pri Nasi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje