Mineva 30 let od začetka vojne v Bosni in Hercegovini. V skoraj štirih letih je umrlo več kot sto tisoč ljudi, v tujino ali po državi pa sta se v tem času razselila 2,2 milijona ljudi oziroma več kot polovica prebivalstva.
Po odcepitvi Slovenije in Hrvaške so tudi v Bosni in Hercegovini pripravili referendum o neodvisnosti in jo 1. marca 1992 nato tudi razglasili. Temu so nasprotovali Srbi in Hrvati v BiH, pa tudi sosednji državi – Jugoslavija in Hrvaška, kar je na evropskih tleh pripeljalo do največjega oboroženega konflikta po koncu druge svetovne vojne.
Petega aprila 1992 so paravojaške sile bosanskih Srbov ob pomoči Jugoslovanske ljudske armade (JLA), ki je bila pod nadzorom Beograda, napadle Sarajevo, da bi preprečile osamosvojitev Bosne in Hercegovine. Dan pozneje, 6. aprila, je neodvisnost BiH priznalo več držav, med drugim tudi ZDA in Evropska unija, s čimer se je začela vojna v BiH, ki je trajala vse do konca leta 1995.
Vojska bosanskih Srbov je 6. aprila 1992 na pobočja okoli Sarajeva namestila topništvo takratne JLA. Na okoliške hribe je postavila okoli 120 raketometov in 250 tankov, ki so dan in noč obstreljevali mesto. Dnevno so v povprečju izstrelili 329 granat, največ, in to kar 3.777, pa so jih izstrelili 22. julija 1993. 350.000 prebivalcev je bilo vsak dan izpostavljenih streljanju, na civiliste različnih narodnosti so ves čas prežali tudi ostrostrelci.
PROFIMEDIA
V treh letih in pol je življenje v BiH izgubilo več kot sto tisoč ljudi, samo v Sarajevu, kjer je obleganje mesta trajalo kar 1.425 dni, je umrlo več kot enajst tisoč ljudi. V tem času se je v tujino ali po državi razselilo 2,2 milijona ljudi oziroma več kot polovica prebivalstva.
V okolici Srebrenice, na t. i. varovanem območju pod nadzorom Združenih narodov, se je julija 1995 zgodil genocid, ko so pripadniki vojske in policije Republike srbske pod poveljstvom Ratka Mladića ubili več kot 8.000 moških in dečkov. To so storili samo v nekaj dneh po padcu enklave 11. julija 1995.
PROFIMEDIA
Krvava vojna v BiH se je končala, ko so novembra leta 1995 predsedniki BiH Alija Izetbegović, Hrvaške Franjo Tuđman in Jugoslavije Slobodan Milošević parafirali mirovni sporazum v Daytonu, ki so ga 14. decembra podpisali v Parizu. V skladu z njim je BiH razdeljena na dve entiteti, bošnjaško-hrvaško Federacijo in Republiko Srbsko, Distrikt Brčko pa ne pripada nobeni izmed enot. Vsaka entiteta ima svoj parlament, predsednika in vlado, v Sarajevu pa je še sedež osrednje vlade, skupnega parlamenta in predsednik, kjer se izmenjujejo predstavniki Bošnjakov, Hrvatov in Srbov.
Zaradi obstreljevanja Sarajeva je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije na dosmrtno zaporno kazen obsodilo srbskega poveljnika Stanislava Galića, njegovega naslednika Dragomirja Miloševića pa na 29 let zapora. Dosmrtno zaporno kazen je haaško sodišče zaradi istih obtožb dosodilo tudi nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću in vojnemu poveljniku Ratku Mladiću.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje