Trump ugaša stotine senzorjev, ki pomagajo razumeti oceane in podnebne spremembe

Na morskem dnu in na več kilometrov dolgih sidrnih sistemih v Atlantiku in Tihem oceanu leži oziroma visi več kot 900 merilnih naprav, ki beležijo morske tokove, temperature, vsebnost kisika in kemične spremembe.

Zdaj naj bi velik del tega sistema za spremljanje oceanov izginil, piše nemški portal Smart Up News.

Ameriška vlada pod predsednikom Donaldom Trumpom namreč ukinja raziskovalno omrežje, ki ga znanstveniki že leta uporabljajo kot enega najpomembnejših opazovalnih sistemov na svetu.

Odločitev zadeva naprave ob obalah Oregona, Washingtona, Aljaske in Severne Karoline ter merilno postajo med Grenlandijo in Islandijo.

Že junija naj bi posebne raziskovalne ladje začele z razgradnjo sistema. O načrtih je prva poročala časopisna hiša The New York Times.

Kako je sistem leta zagotavljal podatke

Omrežje z imenom Ocean Observatories Initiative je začelo delovati leta 2016. Prvotno je bilo predvideno, da bo obratovalo 25 let.

Vzpostavitev sistema je stala približno 368 milijonov ameriških dolarjev. Za delovanje in vzdrževanje je bilo letno potrebnih še okoli 48 milijonov dolarjev.

Vsaka postaja je sestavljena iz več sidrnih sistemov, ki segajo do globin približno 2800 metrov. Na njih so nameščeni senzorji, ki neprekinjeno zbirajo podatke.

Meritve dopolnjujejo robotska vozila in podvodni jadralniki (gliderji), ki informacije posredujejo raziskovalnim ustanovam.

Tehnologija je zasnovana tako, da prenese izjemen vodni tlak, slano morsko vodo in obraščanje z morskimi organizmi.

Globokomorski senzorji spremljajo ključen atlantski tok

Posebej pomembna je postaja v Irmingerjevem morju med Grenlandijo in Islandijo. Tam raziskovalci spremljajo spremembe Atlantske meridionalne prevratne cirkulacije (AMOC).

Ta ogromen sistem morskih tokov prenaša toploto po vsem svetu ter vpliva na vreme in podnebje daleč zunaj območja Atlantika.

Nekateri raziskovalci že leta opozarjajo, da bi lahko globalno segrevanje oslabilo AMOC.

Večje spremembe bi imele daljnosežne posledice za padavine, temperature in vremenske vzorce.

Zato merilne naprave v Irmingerjevem morju predstavljajo del mednarodnega raziskovalnega sodelovanja, ki ta razvoj neprekinjeno spremlja.

"Veliko znanja bi bilo izgubljenega"

Ameriška Nacionalna znanstvena fundacija (NSF), ki je uradno sprejela odločitev o razgradnji sistema, to utemeljuje s preusmeritvijo raziskovalne infrastrukture.

Po njihovih navedbah želijo bolj prožno odgovarjati na nove znanstvene prioritete in tehnološki razvoj.

Pri številnih znanstvenikih je ta razlaga naletela na ostro nasprotovanje.

Hilary Palevsky z Boston Collegea že približno deset let uporablja podatke iz Irmingerjevega morja.

Raziskuje, kako oceani absorbirajo ogljikov dioksid iz ozračja. Po njenem mnenju nastaja izguba, ki jo bo težko nadomestiti.

"Ena največjih tragedij je, da je bilo učinkovito zbiranje podatkov na tej lokaciji izjemno zahteven tehnični podvig," je dejala Palevsky.

"Pri tem bi se lahko izgubilo veliko strokovnega znanja."

Dolgoročne meritve veljajo v podnebnih raziskavah za posebej dragocene.

Mnoge spremembe v oceanih potekajo počasi, trendi pa pogosto postanejo vidni šele po več letih ali celo desetletjih zbiranja podatkov.

Mreža pomaga tudi ribičem

Naprave niso zagotavljale informacij zgolj podnebnim raziskovalcem.

Ob Severni Karolini so senzorji zbirali podatke o obalnih tokovih, ki vplivajo na vreme in ribje populacije na vzhodni obali ZDA.

Ob Oregonu in Washingtonu so sistemi merili temperaturo, vsebnost kisika in zakisanje morske vode.

Ti podatki pomagajo zgodaj zaznati okoljske spremembe.

Tovrstni podatki pa imajo veliko vrednost tudi za ribištvo.

Spremembe temperature ali vsebnosti kisika lahko vplivajo na celotne ekosisteme.

Meritve poleg tega omogočajo spremljanje morskih vročinskih valov in drugih pojavov, ki imajo lahko pomembne gospodarske posledice.

Razgradnja bi lahko trajala več kot leto dni

Po trenutnih načrtih bo razgradnja sistema trajala približno 15 mesecev.

Za zdaj naj bi ostalo v delovanju le nekaj seizmičnih instrumentov na aktivnem podvodnem vulkanu ob obali Oregona.

Njihovo delovanje je predvideno najmanj do leta 2028.

Trumpova administracija je že v preteklih letih večkrat poskušala program močno zmanjšati.

Tako v letih 2025 kot 2026 je predlagala 80-odstotno znižanje financiranja.

Kongres je sredstva nato ponovno odobril. Kljub temu se projekt zdaj končuje.

Za številne raziskovalce oceanov to pomeni prelomnico, ki presega izgubo posameznih senzorjev.

Z vsako odstranjeno merilno napravo namreč izgine del zmogljivosti za opazovanje območij, ki sodijo med najpomembnejše na svetu za razumevanje podnebja, oceanov in vremena.