Skladno z dogovorom, ki predvideva, da Turčija ne bo blokirala vstopa Finske in Švedske v Nato, bo Ankara od dveh nordijskih držav zahtevala izročitev oseb, ki jih sumi terorističnih dejanj. V zameno za odpravo turškega veta širitvi Nata sta Finska in Švedska med drugim pristali na polno sodelovanje s Turčijo v njenem boju proti Kurdski delavski stranki (PKK) in ostalim kurdskim oboroženim skupinam.
Turčija bo zahtevala izročitev 33 “terorističnih” osumljencev iz Švedske in Finske v skladu s sporazumom, ki ga je v zameno za potrditev njunega članstva v Natu zahtevala Turčija, je danes dejal turški pravosodni minister Bekir Bozdag. Osumljenci naj bi bili pripadniki prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) in gibanja Fethullaha Gülena. Ankara bo zaprosila za izročitev 12 osumljencev s Finske in 21 s Švedske.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v torek s finskim predsednikom Saulijem Niinistöm in švedsko premierko Magdaleno Andersson ob posredovanju generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga dosegel dogovor o memorandumu, ki potrjuje, da bo Turčija na tridnevnem vrhu v Madridu podprla povabilo Finski in Švedski, da postaneta članici zavezništva. Finska in Švedska sta ob tem pristali na polno sodelovanje s Turčijo v njenem boju proti Kurdski delavski stranki (PKK) in ostalim kurdskim oboroženim skupinam, prepovedali bosta “zbiranja sredstev in aktivnosti za rekrutiranje” za kurdske borce ter se zavezali “preprečevati teroristično propagando proti Turčiji”.
Obe državi sta prav tako pristali na odpravo embarga na izvoz orožja v Turčijo, ki sta ga sprejeli v odzivu na turško vojaško operacijo v Siriji leta 2019.
Biden hvaležen Erdoganu
Predsednik ZDA Joe Biden se je danes na sestanku ob robu vrha zveze Nato zahvalil Erdoganu, potem ko je ta sklenil dogovor s Finsko in Švedsko, ki bo državama omogočila pridružitev zavezništvu. Visoka ameriška uradnica pa je namignila, da so ZDA pripravljene Turčiji prodati bojna letala F-16.
Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, je uradnica ameriškega obrambnega ministrstva Celeste Wallander novinarjem dejala, da njeno ministrstvo v celoti podpira turške načrte za posodobitev svojih oboroženih sil. “Turčija je visoko usposobljena, visoko cenjena, strateška zaveznica Nata,” je dejala in poudarila, da močna turška obramba pripomore k močnim obrambnim sposobnostim zveze.
Turčija je leta 2017 kupila ruski protiletalski sistem S-400, zaradi česar je bila deležna kritik zavezništva. ZDA so jo zaradi tega izključile iz nabave in proizvodnje ameriških bojnih letal F-35. Po tem so se v Ankari odločili za nakup letal F-16, še navaja AFP.
Turški mediji o Erdoganovi zmagi
Po poročanju tiskovne agencije Reuters so turški provladni mediji dogovor Ankare z nordijskima državama opisali kot Erdoganovo zmago oziroma uspeh. Države po besedah finskega predsednika sicer niso oblikovale konkretnega seznama oseb, ki naj bi bile izročene Turčiji.
V stranki Levica so bili danes kritični do dogovora med tremi državami – po njihovem se Nato “širi na plečih Kurdov”.
PKK, ki od leta 1984 vodi upor proti turški državi, je opredeljena kot teroristična organizacija v Turčiji, EU in ZDA. Gülena, nekdanjega Erdoganovega zaveznika, pa Turčija obtožuje načrtovanja spodletelega državnega udara leta 2016.
Ruske oblasti so danes izjavile, da je vrh Nata v Madridu dokaz, da si zveza prizadeva omejiti Rusijo, ki jo vidi kot grožnjo zavezništvu. Hkrati so obsodile kandidaturo Finske in Švedske za vstop v Nato, češ da bo njun vstop destabiliziral regijo in ne bo prispeval k dodatni varnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje