V Beogradu so zaradi oslovskega kašlja umrli štirje otroci, eden je v smrtni nevarnosti. Po nekaterih podatkih trenutno obravnavajo 70 primerov okužb, približno polovica otrok je hospitalizirana.
V Beogradu so zaradi oslovskega kašlja umrli štirje otroci, je za srbsko javno radiotelevizijo (RTS) potrdil Vladislav Vukomanović, kardiolog in vodja Inštituta za matere in otroke dr. Vukan Čupić.
“En otrok je na respiratorju, kar pomeni, da je njegovo življenje zelo ogroženo,” je še povedal.
Po podatkih kardiologa trenutno obravnavajo 70 primerov oslovskega kašlja pri otrocih, približno polovica je hospitalizirana. Samo v Beogradu pa so po poročanju tamkajšnjih medijev od junija do danes zabeležili skoraj 600 primerov okužb. “Gre za eksponentno rast okužb pri otrocih s hudo klinično sliko,” je še pojasnil.
Hud potek se lahko razvije pri dojenčkih, starih dva, tri ali štiri mesece. V Beogradu so konec decembra zaradi izrazitega porasta primerov oslovskega kašlja razglasili epidemijo. Pred tem so se s povečanim številom okužb spopadali tudi na Hrvaškem in v Črni gori.
Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo spremljajo intenzivno kašljanje, kihanje, oteženo dihanje in nenadni vdihi, podobni riganju. Povzroča jo bakterija Bordetella pertussis. Značilna je predvsem za otroke – epizode kašlja pri njih trajajo od štiri do osem tednov – a za to boleznijo lahko zbolijo tudi odrasli. Inkubacijska doba je običajno od pet do 21 dni, v povprečju od sedem do deset dni. Oslovski kašelj se po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prenaša kapljično s človeka na človeka pri kašljanju, kihanju in prek okuženih predmetov. Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno; opazimo lahko le dihalne premore brez kašlja. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo.
Kakšni so simptomi oslovskega kašlja?
Sprva so simptomi primerljivi prehladu. Pri obolelih se pojavi izcedek iz nosu in oči, pogosta je rahlo povišana telesna temperatura, pa tudi blag kašelj.
Ta se z napredovanjem bolezni stopnjuje. Pojavijo se značilni napadi kašlja, sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja zvok, podoben riganju. Zaradi pomanjkanja kisika ob kašljanju bolniki lahko pomodrijo. Napadi kašlja so najpogostejši ponoči, sledita lahko tudi bruhanje in utrujenost.
Oslovski kašelj se zdravi z antibiotiki. Zaradi preprečitve dehidracije je pomembno, da ob zdravljenju bolniki uživajo dovoljšnjo količino tekočine.
Prenašanje bolezni po podatkih NIJZ še vedno najučinkoviteje zamejujemo z vzdrževanjem velikega deleža precepljenosti. Bolezen najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke, zato zdravstvena stroka cepljenje še posebej priporoča najmlajšim otrokom in nosečnicam čim prej po 24. tednu nosečnosti.
Kako je pri nas?
Lani novembra so na Hrvaškem zaradi povečanega števila primerov bolezni odprli mesto za testiranje na Hrvaškem zavodu za javno zdravstvo v Zagrebu, pred katerim so se takrat vile dolge vrste čakajočih. Kljub porastu okužb na Hrvaškem – lani so potrdili že več kot tisoč primerov, pri nas po informacijah NIJZ še niso zaznali povečanja števila okužb.
V letu 2023 je bilo pri nas potrjenih 94 primerov, nekoliko več so jih potrdili v novembru in decembru, leta 2018 pa kar 218.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!