Na Hrvaškem se še naprej širi oslovski kašelj, zaradi tega pa večja verjetnost za širjenje bolezni obstaja tudi pri nas, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Letos je bilo do decembra potrjenih 39 primerov, kažejo podatki NIJZ. Kako vemo, ali smo cepljeni proti oslovskemu kašlju? Kdaj potrebujemo poživitveni odmerek in ali so ti priporočljivi na vsakih deset let? Zbrali smo odgovore na nekatera vprašanja.
Na Hrvaškem se še naprej širi oslovski kašelj, največ primerov imajo v Zagrebu in splitsko-dalmatinski županiji.
V Sloveniji sicer še ni povečanega števila obolenj, je pa NIJZ do decembra potrdil 39 primerov. Poudarjajo, da je pomembno, da prepoznamo znake oslovskega kašlja, pomembna pa je tudi čim boljša precepljenost proti oslovskemu kašlju. Zbrali smo nekaj odgovorov na vprašanja o cepljenju.
Kako prepoznamo simptome oslovskega kašlja?
NIJZ opozarja, da je na oslovski kašelj treba posumiti pri vsaki osebi, ki kašlja 14 dni ali več in kašelj poteka bodisi v obliki napadov ali ga spremlja riganje ob vdihu ali bruhanje po kašlju.
Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri. Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno; opazimo lahko le dihalne premore brez kašlja. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Na oslovski kašelj moramo pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni, piše na spletni strani NIJZ.
Kako vemo, ali smo cepljeni proti oslovskemu kašlju?
Cepljenje je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja otrok, ki smo ga začeli izvajati leta 1959. Vsi, ki so bili rojeni po tem letu, so proti bakterijski okužbi dihal cepljeni.
Kot smo pisali že pred časom, se vsa cepljenja od prvega pri treh mesecih starosti vpisujejo v cepilno knjižico, ki jo otrok ob prvem cepljenju dobi brezplačno. Če je pacient na cepljenje ne prinese, mu zdravnik izda potrdilo o opravljenem cepljenju ter to vnese v enoten računalniški sistem.
Prav tako so podatki o cepljenju dostopni v naši zdravstveni kartoteki. Večina cepiv namreč vsebuje dve nalepki proizvajalca; eno zdravnik nalepi v cepilno knjižico, drugo pa v pacientovo kartoteko. Če smo svojo cepilno knjižico izgubili, so nam torej podatki o tem, s katerimi cepivi smo cepljeni, na voljo tudi pri osebnem zdravniku.
Cepljen sem bil v otroštvu. Ali potrebujem poživitveni odmerek?
Da. Poživitveni odmerek proti oslovskemu kašlju je priporočljiv za tiste, ki kot odrasli še niso bili cepljeni. Za zdaj je ta odmerek samoplačniški, pojasnjujejo na NIJZ.
Priporočljiv je tudi za nosečnice. Oslovski kašelj je namreč nevaren za dojenčke do 6. meseca starosti, je zapisano na strani Cepljenje.info, ki jo je pred leti ustanovilo Združenje za pediatrijo.
“Ker jih do tretjega meseca ne moremo cepiti proti oslovskemu kašlju, lahko za zaščito dojenčka poskrbi mamica, tako da se proti oslovskemu kašlju z obnovitvenim odmerkom cepi med nosečnostjo,” so zapisali pediatri. Tako je dojenček proti oslovskemu kašlju zaščiten prve tri mesece, nato pa normalno prejme obvezna cepljenja, ki ga proti oslovskemu kašlju ščitijo še naprej.
Najboljši čas za cepljenje je čim prej po 24. tednu nosečnosti. Ker zaščita proti oslovskemu kašlju sčasoma oslabi, je priporočljivo, da se mama cepi med vsako nosečnostjo.
“Cepivo proti oslovskemu kašlju je mrtvo cepivo in pri nosečnici ne more povzročiti oslovskega kašlja, študije pa kot edini neželeni učinek navajajo bolečino ali rdečino na mestu vboda. Prav tako cepljenje ne poveča tveganja zapletov med nosečnostjo,” še navajajo na Cepljenje.info. Za nosečnice je cepljenje brezplačno.
Pomembno je tudi cepljenje zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni na specializiranih oddelkih, kjer se zdravijo, predvsem novorojenčki, nedonošenčki in dojenčki.
Je poživitveni odmerek priporočljiv na vsakih deset let?
Ne. V Sloveniji nimamo splošnih priporočil, da bi cepljenje obnavljali na vsakih deset let, je pojasnil pediater dr. Denis Baš. Uporablja se acelularno cepivo, s katerim zaščita izzveni po petih ali sedmih letih, a ponavljajoči se poživitveni odmerki za splošno populacijo niso priporočljivi.
Če smo obnovitveni odmerek kot odrasli že prejeli, dodatna cepljenja torej niso potrebna – razen če smo v vsakodnevnem stiku z dojenčkom. “Če je v družini dojenček, je pomembno, da se cepijo mama, oče, stari starši. Vsi, ki so z njim v stiku,” je pojasnil Baš in dodal, da je še pomembneje cepljenje nosečnic, kar je po njegovih besedah najboljša zaščita za dojenčka.
Pri tem je še pojasnil, da samostojnega cepiva proti oslovskemu kašlju ni, zato pri odraslih uporabljajo trivalentno cepivo, ki torej ščiti proti oslovskemu kašlju, davici, tetanusu. Stroka sicer priporoča, da se odrasli vsakih deset let cepijo proti davici in tetanusu.
Zakaj ne dobimo opomnika za poživitveni odmerek?
“Ta možnost trenutno ni na voljo. Obveščanje je sicer bilo za cepljenje proti covidu-19, kjer smo imeli ločeno aplikacijo za cepljenje,” so na kratko sporočili z NIJZ, na dodatna vprašanja konkretnih odgovorov nismo prejeli.
Da bi bili opomniki korak v pravo smer, je ocenil pediater Baš. Imamo elektronski register cepljenih oseb, kamor zdravniki že več let vnašajo podatke o cepljenih, zato bi se to “lahko hitro rešilo”. Po njegovih besedah je pri otrocih to dobro zastavljeno, saj jih vabijo na cepljenje v okviru predšolskih oziroma šolskih pregledov, medtem ko je cepljenje pri odraslih prepuščeno vsakemu posamezniku. “Upam, da bo to čim prej zaživelo,” je dodal sogovornik.
Kdo se ne sme cepiti?
Proti oslovskemu kašlju se ne smejo cepiti tisti, ki so: kdaj imeli hudo alergično reakcijo na sestavine cepiva oziroma vedo, da so nanjo alergični; po predhodnem odmerku istega cepiva imeli resen neželen učinek; imeli težave z živčevjem ali okvaro možganov (encefalopatijo) v prvih sedmih dneh po prejemu predhodnega odmerka mešanega cepiva, ki vsebuje komponento proti oslovskemu kašlju; po prejemu predhodnega odmerka istega cepiva imeli prehodno znižano število krvnih ploščic (trombocitov), je zapisano na strani Cepljenje.info.
Cepljenje proti oslovskemu kašlju je treba preložiti tudi pri tistih, ki imajo hujšo okužbo z zvišano telesno temperaturo nad 38 stopinj Celzija.
Kaj storiti pri sumu na okužbo, kakšno je zdravljenje?
Če ima oseba znake, opisane na vrhu članka, naj se obrne na svojega izbranega zdravnika, ki bo poskrbel za testiranje oziroma laboratorijsko potrditev bolezni, svetujejo na NIJZ.
Oslovski kašelj se sicer zdravi z antibiotiki, ki zmanjšajo intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjšajo možnost prenosa bakterije na druge. Faza okrevanja lahko traja več tednov ali celo mesecev. Na NIJZ izpostavljajo še upoštevanje splošnih higienskih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb dihal, kot so pogosto umivanje rok, redno zračenje prostorov, kašljanje in kihanje v rokav ali papirnat robček za enkratno uporabo, izogibanje zadrževanju v zaprtih prostorih, v katerih je veliko ljudi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!