Države članice EU po navedbah diplomatskih virov nimajo več zadržkov do vstopa Hrvaške v schengensko območje, o čemer bodo notranji ministri odločali v četrtek. Podpora vstopu Romunije in Bolgarije je medtem pod večjim vprašajem, saj Nizozemska nasprotuje članstvu Bolgarije, Avstrija pa članstvu obeh, so pojasnili viri pri EU. Širitev schengna so medtem danes potrdili v državnem zboru. Parlamentarni odbori za zadeve EU, zunanjo politiko in notranje zadeve so namreč na zaprtem delu seje podprli stališče vlade glede širitve območja schengna na Hrvaško, na odprtem delu pa še stališče glede širitve na Bolgarijo in Romunijo.
Stalni predstavniki držav članic pri EU so ta četrtek obravnavali predloga sklepov za zasedanje Sveta EU za notranje zadeve in pravosodje, ki bo 8. in 9. decembra, o vstopu Hrvaške, Romunije in Bolgarije v območje schengna. Eden od sklepov se nanaša na članstvo Hrvaške, drugi pa na članstvo Romunije in Bolgarije.
Hrvaška praktično že v schengnu
Diplomatski viri pojasnjujejo, da pri Hrvaški praktično ni več zadržkov, nekaj članic mora zgolj še izvesti parlamentarne postopke potrditve. Med temi je bila tudi Slovenija, kjer pa so danes pristojni odbori DZ podprli vstop vseh treh držav v schengen.
Kot je po zaprtem delu seje novinarjem povedal predsednik odbora za zadeve EU Franc Breznik (SDS), so na “zgodovinskem zasedanju” vseh treh odborov glede Hrvaške sledili stališčem vlade. Osnutek gre zdaj na zasedanje Sveta EU, kjer bodo odločali o njem. Razprave in glasovanja na seji Breznik, ki je vodil sejo, ni želel komentirati, češ da gre za zadevo interne narave.
Predlog stališča Slovenije glede vstopa Hrvaške v schengen s 1. januarjem prihodnje leto je vlada obravnavala 17. novembra. V skladu z njim Slovenija vstop načelno podpira, obenem pa v enostranski izjavi potrjuje svoje vztrajanje pri implementaciji arbitražne razsodbe, ki je dokončna, zavezujoča in jo je treba spoštovati. Breznik je za medije pojasnil, da tudi o razpravi o izjavi ne more povedati nič, ker je interne narave.
Odbori so zatem na odprtem delu skupne seje podprli tudi predlog vlade, da Slovenija podpira vstop Bolgarije in Romunije v schengen. O sklepu glede predloga stališča Slovenije so glasovali člani odbora za zadeve EU – za jih je bilo 12, proti ni bil nobeden.
Bruselj bo dokončno odločal prihodnji četrtek
Končna odločitev glede širitve bo sicer sprejeta na Svetu EU za notranje zadeve prihodnji četrtek v Bruslju. Notranji ministri schengenskih držav bodo odločali ločeno o Hrvaški ter skupaj o Bolgariji in Romuniji.
Gre za zadnjo fazo postopka, potem ko je Evropska komisija novembra ugotovila, da vse tri države izpolnjujejo tehnične pogoje za polno uporabo določb schengenskega pravnega reda in potem ko je njihov vstop odločno podprl tudi Evropski parlament.
Kako bodo odločili ministri, ni mogoče z gotovostjo napovedati, končna odločitev naj bi padla šele tik pred zdajci. Hrvaški se sicer obeta zelena luč, medtem ko bi utegnili preostalima dvema državama rdečo luč prižgati Avstrija in Nizozemska.
Vprašanja o porastu migrantov in vladavini prava
Avstrija nasprotuje vstopu obeh, pri čemer izpostavlja porast prihodov migrantov prek Zahodnega Balkana, je pojasnil visoki diplomat EU. Ob tem je opozoril, da Romunija sploh ne leži na zahodnobalkanski migrantski poti.
Nizozemska pa medtem nasprotuje zgolj članstvu Bolgarije, pri čemer pod vprašaj postavlja pripravljenost te države na področju upoštevanja vladavine prava. Poziva k pripravi poročila v okviru posebnega mehanizma preverjanja stanja v pravosodju in boju proti korupciji, ki ga je unija leta 2007 uvedla ob vstopu Romunije in Bolgarije v EU.
Viri so povedali, da priprava poročila ni več mogoča, saj Bolgarija od leta 2019 ni več v tem mehanizmu, ker je izpolnila zahteve. Evropska komisija je sicer pretekli mesec sporočila, da je napredek naredila tudi Romunija in da se lahko tovrstni nadzor odpravi tudi za to državo.
Stalni predstavniki bodo sklepa znova obravnavali prihodnjo sredo, torej dan pred samim zasedanjem notranjih ministrov. Diplomatski viri upajo, da bo do takrat dosežen napredek.
Za potrditev vstopa je potrebno soglasje držav schengenskega območja, ki so članice EU. Danska, ki sicer je v schengnu, zaradi izjeme o tem ne glasuje. Od članic EU poleg tega ne glasujejo še Hrvaška, Bolgarija, Romunija, Ciper in Irska. Prav tako ne glasujejo Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica, ki so del schengna, niso pa članice unije. Potrebno je torej soglasje 21 držav, pri čemer vzdržan glas velja kot “tiha privolitev”.
premljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!