Znano, za koliko je zrasla masa za plače v javnem sektorju v prvem letu plačne reforme

Plačna reforma, ki se je začela izvajati v začetku lanskega leta, je prinesla novo plačno lestvico z bistveno bolje ovrednotenimi plačnimi razredi. Posledično je to pomenilo tudi višje plače, a da šok za državni proračun ne bi bil prevelik, so se dvigov osnovnih plač oziroma odprave plačnih nesorazmerij lotili postopoma, v največ šestih obrokih do leta 2028.

Ob koncu lanskega leta, po dveh dvigih plač, je trinajst odstotkov vseh javnih uslužbencev že prejelo celoten znesek dviga, ki ga je za njihovo delovno mesto predvidela reforma.

Izračuni ministrstva za javno upravo v času vlade Roberta Goloba, ki je dosegla dogovor o reformi v pogajanjih s sindikati javnega sektorja, so pokazali, da naj bi za omenjeno reformo dviga plač kot rezultat prevedbe na novo plačno lestvico in odprave plačnih nesorazmerij v lanskem letu odšteli predvidoma 374 milijone evrov, 376 milijonov evrov naj bi odšteli tudi letos. Skupno do leta 2028 pa slabih 1,3 milijarde evrov.

Analiza plač v javnem sektorju, ki so jo v začetku letošnjega avgusta pripravili na združenem ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo kaže, da se je masa za plače v lanskem letu zvišala občutno več, kot je bilo predvideno z reformo. Masa za plače je v letu 2025 v primerjavi z letom poprej poskočila za 713,5 milijonov evrov oziroma za 12,1 odstotka, in sicer s 5,9 na 6,6 milijarde evrov. V ta znesek, kot so zapisali avtorji 86 strani dolge analize, za razliko od zneska v zaključnem računu proračuna, ni vključenih stroškov regresa za letni dopust, povračila stroškov prehrane in prevoza na delo in iz dela, jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči.

Številni razlogi za 12 - odstotno povečanje mase za plače

Razlogi, da je masa za plače zgolj v prvem letu narasla bistveno bolj od omenjenih 374 milijonov evrov, je več. Poleg prevedbe na novo plačno lestvico, kjer so plačni razredi bistveno višje vrednoteni, in dviga minimalne plače so tu še dodatki, ki se obračunavajo od osnovne plače. Če je ta višja, kar velja v tem primeru, so tudi zneski posameznih dodatkov pri plači višji. Znesek za vse dodatke je bil v lanskem letu v primerjavi z letom 2024 za 14,1 odstotka večji.

Reforma je tudi omogočila, da so posamezniki uvrščeni tudi do deset plačnih razredov nad osnovno uvrstitvijo, kadar delodajalec oceni, da ima delavec posebna znanja, kompetence, ali če kadra, ki ga iščejo, primanjkuje. Uvedena je tudi možnost pospešenega napredovanja za dva plačna razreda, namesto zgolj za enega, nov je dodatek za neposredno delo z vlagatelji namere, prosilci za mednarodno zaščito, osebami, ki so to zaščito že pridobili, ter tujci, ki nezakonito bivajo v Sloveniji. Prav tako je uveden dodatek k plači za tiste, ki delajo z ljudmi z demenco. Nekateri dodatki pa so z reformo tudi bolje vrednoteni.

Povprečna bruto plača za desetino višja

Povprečna plača v lanskem letu v javnem sektorju je bila 2.871 evrov bruto, kar je za desetino oziroma natančneje 10,7 odstotka več kot leto poprej.

Iz analize izhaja, da se je masa za bruto plače v absolutnem znesku najbolj povečala v dejavnosti vzgoje in izobraževanja, kjer je bila lani povprečna plača 2.673 evrov bruto. Pri tem je treba opozoriti, da so znotraj posameznih dejavnosti delavci z zelo različnimi stopnjami izobrazbe in da je to zgolj povprečje.

Po rasti plačne mase v absolutnem znesku sledi zdravstvo, kjer je bila povprečna plača 3.242 evra bruto, ter zaposleni na ministrstvih in v organih v sestavi. Lanska povprečna plača zaposlenih v tej podskupini dejavnosti je bila 3.152 evrov bruto.

Najvišjo povprečno bruto plačo, 3.744 evrov bruto, so lani imeli zaposleni pri nevladnih proračunskih uporabnikih, med katere sodijo tako funkcionarji kot javni uslužbenci, zaposleni v uradu predsednice republike, državnem zboru, državnem svetu, ustavnem in računskem sodišču, uradu varuha človekovih pravic, državni volilni komisiji in državni revizijski komisiji, komisiji za preprečevanje korupcije, informacijskemu pooblaščencu.

Ob tem je treba spomniti, da so se plače poslancev, ministrov, predsednika vlade in državnega zbora ter državnih sekretarjev reformno dvignile šele v letošnjem letu, saj je bilo z zakonom določeno, da bo odprava plačnih nesorazmerij za omenjene funkcionarje sledila z novim sklicem parlamenta.

Po drugi strani so vzgoja in izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo tudi dejavnosti, kjer se je v lanskem letu v primerjavi z letom poprej zaposlilo največ ljudi. Tudi to je vplivalo na povečanje plačne mase, in sicer je bilo v povprečju mesečno v letu 2025 v javnem sektorju zaposlenih 196.123 oseb, kar je 2.391 oseb oziroma 1,2 odstotka več ljudi kot leto poprej.

Omenjena analiza, ki jo mora vlada pripraviti enkrat letno, je bila poslana sindikatom javnega sektorja, ki imajo zdaj možnost dajanja pripomb na predstavljene podatke.

Prihodnji mesec pa naj bi se prvič od imenovanja vlade Janeza Janše srečali vladna in sindikalna pogajalska skupina. Takrat bo tudi več znano o vladnih načrtih; ta pa si, kot je bilo že večkrat povedano, želi ločene plačne sisteme za uniformirane poklice, zdravstvo, izobraževanje.