Volitve v BiH: “Manj bo sprememb, večja bo nestabilnost v državi in regiji”

Svet 25. Sep 202209:57
Bosna
Foto: PROFIMEDIA

Prihodnjo nedeljo bodo v Bosni in Hercegovini splošne volitve, ki tudi zaradi neodločnega pritiska mednarodne skupnosti ne bodo prinesle večjih sprememb na političnem prizorišču, je ocenil hrvaški politični analitik Božo Skoko. To bo po njegovem mnenju negativno vplivalo na stabilnost države in s tem stabilnost celotne regije.

Volitve v BiH, kjer so konstitutivni narodi Bošnjaki, Srbi in Hrvati, po oceni Skoka ne bodo prinesle večjih sprememb, ker v državi niso sprejeli sprememb volilne zakonodaje, ki bi onemogočile preglasovanje skoraj štirikrat številčnejših Bošnjakov nad Hrvati.

Politična kriza, v kateri se Hrvati v BiH počutijo ogrožene, ker lahko o njihovi usodi odločajo drugi, je povzročila veliko polarizacijo med narodi. Ta bo prispevala k temu, da se bodo volivci odločali za najmočnejše stranke oziroma kandidate. “V takšnih okoliščinah ni prostora za oblikovanje novih opcij, ker iščejo volivci določeno varnost in se zatekajo k najmočnejšim političnim opcijam,” je pojasnil profesor z zagrebške fakultete za politične znanosti.

Med Hrvati v BiH zato nobena hrvaška stranka ne bo ogrozila največje hrvaške stranke v državi HDZ BiH. Prav tako je težko pričakovati, da bi kdo ogrozil največjo bošnjaško stranko SDA, ki jo vodi Bakir Izetbegović, in največjo srbsko stranko SNSD, ki jo vodi Milorad Dodik.

“Izetbegović je popolnoma radikaliziral sceno in pozival celo k pripravam na vojno. S strahom in napetostjo želi ohraniti večinsko zaupanje Bošnjakov. Dodik pa pridobiva zaupanje svojega volilnega telesa z nenehnimi grožnjami z odcepitvijo in krepitvijo odnosov s Srbijo in Rusijo. Če analiziramo njegove protikandidate, jih je večina v tem še radikalnejša. Zato se ne obeta nič novega, kar bi bilo vredno omembe,” je dejal Skoko.

Dodik kandidaturo prepustil strankarski kolegici

Člani tričlanskega predsedstva BiH so trenutno Šefik Džaferović kot predstavnik Bošnjakov, Željko Komšić kot predstavnik bosanskih Hrvatov ter Milorad Dodik bosanskih Srbov.

Komšić za položaj kandidira tudi tokrat. Namesto Džaferovića, ki je član SDA, se bo za člana predsedstva BiH potegoval Izetbegović, Dodik pa je kandidaturo prepustil strankarski kolegici in aktualni predsednici Republike srbske Željki Cvijanović.

Dodik se bo tokrat znova potegoval za položaj predsednika srbske entitete Republike srbske, na katerem je bil že med letoma 2010 in 2018. S tem se bo po besedah Skoka vrnil na položaj, na katerem je lahko absoluten vladar.

Ključne spremembe v državi bi se lahko zgodile, če bi bil iz vrst Bošnjakov v predsedstvo BiH namesto Izetbegovića izvoljen kandidat Socialdemokratske stranke BiH (SDP BiH) Denis Bećirović, ki ga je podprla celotna bošnjaška opozicija, meni Skoko. Iz vrst hrvaškega naroda pa bi spremembe lahko prinesla kandidatka stranke HDZ BiH Borjana Krišto, ki bi potencialno lahko pomirila napetosti med Hrvati in Bošnjaki v BiH.

Bojazen, da se bo ohranil status quo

Če bo znova zmagal Komšić, se bodo napetosti nadaljevale, pričakuje Skoko. Izvolitev Komšića na zadnjih volitvah je med Hrvati v BiH vzbudila veliko nezadovoljstvo. Največ glasov zanj je prispelo iz delov države, kjer živi zelo malo Hrvatov, zato ga Hrvati v BiH ne vidijo kot svojega legitimnega predstavnika.

“Komšić je eden ključnih dejavnikov, ki so privedli v ta položaj, ter nenehno dela na destabilizaciji, širjenju sovraštva in ustvarjanju konfliktov med narodi,” je ocenil Skoko.

Izetbegović na drugi strani, opogumljen s podporo avtoritarnega turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, po mnenju Skoka radikalizira stanje in zavira napredek na pogajanjih o spremembah volilnega zakona. “Njegova politika spominja na politiko Slobodana Miloševića iz leta 1989, ko je zahteval princip ‘en človek-en glas’, ker so bili Srbi številčno najmočnejši narod v Jugoslaviji. Danes so to Bošnjaki v BiH,” je pojasnil Skoko.

Bojkota Hrvatov na volitvah hrvaški politolog kljub temu ne pričakuje, bo pa, če bo po volitvah ostalo takšno stanje, kot je zdaj, zelo težko uveljaviti volilne rezultate in bi lahko prišlo do blokade institucij.

“Hrvati se zavedajo, da je mednarodna skupnost končno spoznala, v kakšnem položaju so, in da je politikom na Zahodu končno jasno, da so bošnjaški voditelji pod krinko zagovarjanja ‘civilne’ države okrepili bošnjaški nacionalizem in da se v resnici zavzemajo za nekakšno versko, ne sekularno državo. Zato ne želijo okrniti svojega položaja žrtve,” je dejal.

Po mnenju Skoka se vsega tega zaveda tudi mednarodna skupnost, ki je politične akterje poskušala prisiliti k spremembi volilnega zakona, vendar je bila pri tem premalo odločna.

Edina rešitev je oblika federalne ureditve

“Spremembe bodo mogoče le, če bodo ZDA in EU resno pritisnile na akterje, predvsem bošnjaške, da k dogovoru pristopijo bolj razumno, da ne bi ogrozili prihodnosti skupne države. Očitno je, da resnega pritiska za zdaj ni, saj tako ZDA kot EU potrebujeta Erdogana. Če ne bo dogovora, s katerim bodo zadovoljni trije narodi, se bojim, da bo prihodnost te države postala žrtev bošnjaškega unitarizma in srbskega separatizma,” je povedal Skoko.

Ob tem je ocenil, da je vsem jasno, da je edini izhod iz krize neka vrsta federalne ureditve.

Če na volitvah v BiH ne bo večjih sprememb in koraka naprej, bi to lahko pomenilo varnostne izzive za celotno regijo.

“V BiH se tepejo interesi Rusije, Turčije in Evropske unije. Srbski voditelji v BiH svojo prihodnost vidijo v povezovanju s Srbijo in Rusijo, bošnjaški v popolnem obračanju k Turčiji in muslimanskim državam, hrvaški pa v članstvu v EU, ker je to edini način, da bi bili v isti skupnosti s Hrvaško,” je pojasnil.

Nespremenjen položaj na politični sceni bo po njegovi oceni pomenil tudi nadaljevanje negativnih trendov v gospodarstvu. Mladi, ki že tako ne vidijo perspektive, se bodo še naprej izseljevali, tuji vlagatelji pa si zaradi nestabilnih razmer ne bodo upali vlagati v projekte v državi.

Od izida volitev bo odvisen tudi proces približevanja države EU. “Če ne bodo zmagale proevropske stranke, lahko pričakujemo upočasnitev procesa,” je Skoko dejal v pogovoru za STA.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar