Zakaj drona, ki je strmoglavil v Zagrebu, niso sestrelili?

Svet 16. Mar 202209:08 > 10:467 komentarjev
Strmoglavljenje brezpilotnika na Zagreb
Foto: Slavko Midzor/PIXSELL/BOBO

Po strmoglavljenju brezpilotnega letala v Zagrebu in najdbi drona v Romuniji ostajata odprti vprašanji, kaj je šlo narobe in ali je Nato v teh primerih zatajil. Kontrolorji zračnega prometa iz različnih držav so med seboj dolžni komunicirati o grožnji. Odločitev o ukrepanju, tudi sestrelitvi, pa lahko sprejme le država, nad katero je ogrožajoč letalnik, je pojasnil obramboslovec in dekan FDV Iztok Prezelj. "Morda je nekdo že imel roko na sprožilcu za sestrelitev, ampak ukaza ni bilo," je dodal Prezelj. Slovenski zračni prostor je zaščiten, 100-odsotnega zagotovila za varnost pa ni, je še dejal.

Potem ko je brezpilotni letalnik v četrtek pozno zvečer strmoglavil v Zagrebu, nato pa so dron našli tudi na polju v Romuniji, se odpira vprašanje, kako varen je zračni prostor držav članic Nata.

Brezpilotni letalnik, ki je strmoglavil v Zagrebu, je pred vstopom v hrvaški zračni prostor preletel Romunijo in Madžarsko, ki sta obe Natovi članici. V zračnem prostoru prve se je zadrževal tri minute, v zračnem prostoru Madžarske pa kar 40 minut. Preden je strmoglavil, je bil v zračnem prostoru Hrvaške sedem minut, je povedal hrvaški minister za obrambo Mario Banožić.

Hrvaška kontrola zračnega prometa je navedla, da letalnika v sistemu kontrole ni videla, saj letalo ni imelo aktivnega detekcijskega sistema oziroma transponderja. So pa dron odkrili madžarski organi. Ko je prečkal njihov zračni prostor, so mu sledili, je sporočilo madžarsko obrambno ministrstvo. Tudi Nato je potrdil, da je letalo spremljal. “Natova integrirana zračna in raketna obramba je sledila poti leta objekta, ki je na koncu strmoglavil v Zagrebu,” je za hrvaške medije sporočil predstavnik zveze Nato.

Odločitev o sestrelitvi odvisna od držav

Številna vprašanja o primerih ostajajo neodgovorjena. Tako še vedno ni znano, kaj se je dogajalo v nacionalnih kontrolah letenja v državah, ki sta jih drona preletela, in Natu, je za N1 poudaril dekan ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki predava na katedri za obramboslovje, Iztok Prezelj. “Vemo samo to, da drona, ki je strmoglavil v Zagrebu, ni nihče sestrelil,” je dodal.

Ali bi se bilo mogoče drugače odzvati? “Dron bi lahko sestrelili nad Madžarsko ali Hrvaško. Madžari bi lahko Hrvate tudi obvestili o dronu, saj je bilo kakšno minuto, preden je prečkal mejo, očitno, kam je namenjen,” je odgovoril dekan. “Problem je, da ne vemo, kaj točno se je zgodilo. Morda je nekdo že imel roko na sprožilcu za sestrelitev, ampak ukaza ni bilo. Takšna situacija je možna, mogoče pa je tudi, da do tega ni prišlo,” je dodal.

Odločitev o ukrepanju, tudi sestrelitvi, je v domeni posameznih držav, je pojasnil Prezelj. “Civilni in vojaški nadzorniki zračnega prometa iz različnih držav so med seboj dolžni komunicirati o grožnjah. Potem pa je na državah, da sprejemajo odločitve o ogrožajočih zrakoplovih na svojih teritorijih,” je povedal in dodal, “Nato lahko izvede sestrelitev, če se sprožijo vsi odločevalski gumbi, nacionalni je tukaj ključen.”

Iztok Prezelj
FDV

“Slovenski zračni prostor zaščiten, a popolnega zagotovila varnosti ni”

Slovenski zračni prostor je zaščiten, poudarjata tako slovenska vojska kot Prezelj. “Načeloma se nam ni treba bati, smo dobro pripravljeni. A obstaja skoraj neskončno število scenarijev, ki bi pokazali, da ima vsaka država – ne samo Slovenija – svoje šibkosti. 100-odsotnega zagotovila za varnost na tem področju ni,” je povedal Prezelj. Kontrola zračnega prostora bi morala biti popolna, vsi preleti morajo biti najavljeni ali po civilni ali vojaški liniji.

Tudi po besedah podpolkovnika Slovenske vojske Andreja Jančevskega je slovenski zračni prostor varovan “tako, kot mora biti”. Kontrolo in nadzor slovenskega zračnega prostora izvaja 16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora. “Zračni prostor kontroliramo z radarji dolgega dosega, vse, kar leti proti Sloveniji, mora imeti ustrezno najavo letenja,” je pojasnil Jančevski. Center pregleduje radarske podatke in najave letenja ter letala ustrezno identificira.

Po definiciji je ogrožajoč zrakoplov vsak, ki v zračni prostor vstopi brez identifikacije, je povedal Prezelj. Težave v zračnem prostoru so po njegovih besedah stalnica. “V civilnem prometu se te stvari dogajajo pogosteje, kot si ljudje predstavljajo,” je dodal.

A v zadnjih dveh primerih ni šlo za civilni letali. “Šlo je za dron, na radarju je njegov odsev podoben majhnemu letalu,” je rekel Prezelj. Načeloma je postopek ukrepanja enak, ne glede na to, ali gre za letalo ali dron. “Razlika je zgolj to, da komunikacija z dronom ni mogoča. Zato je še toliko pomembnejše, da se v fazi identifikacije dobi informacija, komu dron pripada in od kod prihaja, ter oceni, kam leti,” je povedal.

Tu-141
PROFIMEDIA

Če letalo nima najave ali gre za letalo tuje vojske brez najave, vojska informacije o njem poskuša dobiti, še preden vstopi v naš zračni prostor. Če informacij ne dobi, o tem obvesti Natovo Združeno operativno poveljstvo zračnih sil v Španiji. Takoj se spremeni tudi pripravljenost lovcev, Slovenijo pokrivajo lovci iz Madžarske in Italije. Najprej je pilot samo v bližini lovca, nato gre v letalo, prižge motorje in se pripravi na polet, je opisal Jančevski. “Ko takšno letalo vstopi v slovenski zračni prostor, se to javi v Natovo poveljstvo, lovcu pa se odredi, da se dvigne in prestreže letalo,” je opisal podpolkovnik. Lovci se ob vstopu v slovenski zračni prostor javijo slovenski vojaški kontroli letenja, ki usmerja proceduro.

Koliko časa potrebujejo za odziv? “Če je zadeva resna, lovci letijo z nadzvočno hitrostjo. Gre za nekaj minut,” je odgovoril podpolkovnik.

Sestrelitev mora odobriti obrambni minister

Lovci sprva letalo brez najave vizualno identificirajo. “Če gre za vojaško letalo, ki ne pripada članicam Nata, ga z mahanjem kril lovci poskušajo preusmeriti izven Natovega zračnega prostora. Če pri tem niso uspešni, sledi poskus prisilnega pristanka na ustreznem letališču,” je opisal Jančevski. Nato sledi opozorilni strel, zadnji korak je sestrelitev. To mora odobriti obrambni minister, je poudaril podpolkovnik.

“Do zdaj drastični ukrepi niso bili uporabljeni, sploh s tujim vojaškim letalom,” je dodal. Obravnavajo predvsem letala, ki ne predložijo najave letenja, se niso javila kontroli letenja ali so načrtovala let čez Slovenijo, načrt pa so naknadno brez komunikacije s kontrolo letala spremenila. Tudi te preverijo lovci, šlo bi lahko namreč tudi za ugrabitev letala. “Lovec lahko preveri kabino. Na razdalji 50 metrov vidi, ali je v njej pilot ali kdo drug,” je pojasnil. Jančevski je še poudaril, da Nato proti civilnim letalom ne bi uporabil orožja.

Težava je majhnost Slovenije

Radarske in kontrolne službe ter lovci v Italiji in na Madžarskem so v konstantni pripravljenosti, je pojasnil Jančevski. “So sredstva, so postopki, so ljudje na položajih. Mislim, da ni težav, da ne bi mogli reagirati,” je povedal. “Največja težava je majhnost Slovenije, moderno letalo jo lahko preleti v od petih do sedmih minutah. Zato se je treba odzvati zelo hitro, vsi ukrepi morajo biti narejeni v trenutku. Takoj je treba obvestiti, takoj alarmirati, takoj dvigniti lovce, da imajo dovolj časa, da priti in prestreči v ustreznem zračnem prostoru.”

Poudaril je, da ima Slovenija srečo, da je v obroču Nato držav. “Tako letalo, sploh če gre za vojaško grožnjo, se mora identificirati in ustrezno ukrepati, informacije se morajo deliti,” je dodal Jančevski.

Komentari

Vaš komentar