Reportaža CNN: "Prva stvar, ki jo opazite v New Orleansu, so pokopališča," je zapisal Bob Dylan v knjigi "Kronike: prvi zvezek" iz leta 2004. "Ko greš mimo, poskušaš biti čim bolj tiho, bolje jih je pustiti spati ... Preteklost tukaj ne mine tako hitro."
Legendarni ameriški pevec ni imel v mislih zapuščenega letališkega terminala Louis Armstrong International (MSY) v New Orleansu, a njegove besede so vsekakor ustrezne. Čeprav še ni mrtev, je stari MSY trenutno obtičal v tihih vicah.
Nov terminal vreden 1,15 milijarde evrov
Novembra 2019, le nekaj mesecev, preden je pandemija covida-19 zajela svet, je New Orleans slovesno odprl novi bleščeči letališki terminal, vreden 1,15 milijarde evrov, ki govori o tem, kakšno prihodnost New Orleans, ki je takrat praznoval 300-letnico obstoja, načrtuje za naslednjih 300 let.
Z arhitekturnega vidika je ultramoderni mednarodni terminal, ki ga je zasnoval Cesar Pelli, videti, kot da je zgrajen v Bahrajnu, ne pa v New Orleansu. V svojih 20 mesecih delovanja je novi MSY deležen pohval tako potnikov kot strokovnjakov, pri čemer ga je USA Today razglasil za “eno od treh najboljših ameriških letališč v letu 2020”. Tudi po uničenju letalske industrije, ki ga je povzročila pandemija.
A New Orleans ni niti približno pozabil na svoj stari terminal na južni strani letališča. To je bil živahen prostor nešteto turistov, ki so nazdravljali karnevalu, čustvenih objemov ob ponovnih srečanjih, poslavljanja in potnikov, ki so zadihani tekli na letalo. Predvsem pa je stavba nudila zavetje med orkanom Katrina. Zdaj počiva.
Zadnji dan delovanja, 5. novembra 2019, je skozi njena vrata priteklo skoraj 15.000 ljudi. Z zadnjim poletom je New Orleans utrujeno 61-letno zgradbo poslal v zgodovino, s tradicionalno džezovsko glasbo za pogrebe, ki je odzvanjala po terminalu. Kot je tradicija, ko pokojnika položijo k večnemu počitku, ljudje žalujejo.
V primeru MSY žalujoči pravzaprav niso žalovali, ampak so se potniki pridružili improviziranemu praznovanju, medtem ko so drugi zmedeno gledali. Potniki, ki so se nekaj po 21. uri vkrcali na zadnji polet Southwest Airlinesa proti Tampi na Floridi, so zaslišali vznemirljivo izvedbo pesmi “When The Saints Go Marching In”.
Le nekaj ur pred zagonom novega terminala so delovne ekipe še zadnje oznake letalskih prevoznikov, računalniške terminale, koncesijske zaloge in varnostno opremo TSA naložile v armado premičnih kombijev – namenjenih v svoj novi dom.Do polnoči se je zavesa spustila na južnem terminalu na Airline Drivu, ki je nenadoma postal mesto duhov.
Kevin Dolliole, rojen v New Orleansu in letališki direktor, s pridihom nostalgije pripoveduje o starem terminalu, kjer še vedno ostajajo pisarne uprave letališča. “Prvič v življenju sem s tega terminala letel, ko sem bil star sedem let,” pravi. “Ker sem tukaj delal zelo dolgo, nosim spomine na vrvež na tem terminalu. Res ga je čudno in žalostno videti v takšnem stanju.”
Vtisi novinarja ob vnovičnem obisku
Leto in pol od zaprtja je avtor tega članka spet obiskal terminal, ki ga je nazadnje videl na zadnji dan delovanja. Od leta 2019, preden se je svet spremenil, nanj ni stopil potnik, niti eno letalo ni bilo parkirano pri enem od njegovih izhodov. Pričakoval je, da bo našel zapuščeno školjko s starimi vozovnicami, neprodanimi revijami in drobtinami štručk, razmetanimi naokrog. Predstavljal si je temen, plesniv prostor z urami, zamrznjenimi v času, in dokazi o odhodu v zadnjem trenutku, podobno, kot jih je videl na drugem zapuščenem letališču, ki ga je obiskal pred leti, Colorado Denver Stapleton.
Namesto tega je New Orleans mesto, ki spoštuje svojo preteklost – terminal je bil očiščen in začasno je ohranil stara mestna vhodna vrata. Pričakale so ga prižgane luči in delujoča klimatska naprava. In bilo je čistejše kot kadarkoli. Brez madeža. Tudi stranišča so bila še vedno v uporabi.
Ni bil povsem mrtev, vendar tudi ne povsem živ. Zasloni z informacijami so bili temni in izklopljeni. Prijavni pulti so bili brez oznak, stojal, kioskov in ljudi. Ni mu uspelo najti ostankov, le eno nenatisnjeno vozovnico. Nekdanji ropotajoči trakovi za prevzem prtljage so bili ustavljeni.
Tam, kjer so nekoč stali kontrolne točke TSA, osebje in neskončne potniške linije, je bil zdaj čist in prazen prostor. Bari in restavracije so izpraznjeni. Ikonična, devet metrov visoka skulptura Louisa Armstronga “Satchmo”, ki je pozdravljala množice na terminalu, še vedno stoji tam. Toda njegov živahni izraz ni imel nikogar, da bi ga pozdravil.
Razen plasti prahu je vse ostalo skoraj popolnoma ohranjeno. Nenavadno je, da so še vedno občasno odmevala javna obvestila letalskih družb: “Robnik se uporablja samo za natovarjanje in raztovarjanje.” Zdelo se je, kot da so bili “Langolierji” Stephena Kinga dejstvo, ne fikcija.
Posmrtno življenje letališča
Velik del 1,2 milijona kvadratnih metrov velikega terminala bodo sčasoma porušili, med prvimi so za rušenje v naslednjih 18 do 24 mesecih predvidene prvotna dvorana za odhode iz 50. let prejšnjega stoletja in dvorani A in B. To ni tako enostavno, kot se zdi.
“Naša arhitekturna ekipa hodi skozi zgradbo in ugotavlja, kako zrušiti stavbo, ki jo je zgradilo več generacij, zaradi česar je nekoliko zapletena,” pravi Jamie McCluskie, namestnik direktorja za letalstvo, načrtovanje in razvoj letališča.
Stari MSY še vedno kaže šibek utrip. Velik del stavbe je še naprej vzdrževan in oskrbovan z električno energijo, saj so v njej pisarne uprave letališča, center za nujne primere, uradi kazenskega pregona ter vzdrževalne in mizarske delavnice; in tako bo še nekaj časa. Njihovo selitev je preložila pandemija. Prostrani, prostorni terminal je našel začasno drugo življenje – kot lokacija za televizijske in filmske produkcije, kar zagotavlja prihodke. Oddaji, posneti tukaj, sta “NCIS: New Orleans” in pustolovski resničnostni šov “Neverjetna dirka”. Direktor letališča v smehu pravi, da je skušal producenta prepričati, da namige postavi v njegovo pisarno, a jih na koncu niso.
Maja 2021 so ga spremenili tudi v začasni rolkarski park, ko so se ekipe iz vseh južnih držav zbrale na skaterski zabavi v okviru prevzema terminala Red Bull. Pravzaprav bo del terminala ohranjen in preurejen, vključno z ikonično strukturo kupole iz leta 1959.
“V New Orleansu cenimo zgodovinske zgradbe, in ta zagotovo ima bogato zgodovino. Zato se vsi strinjamo, da jo ohranimo v razvojnih načrtih,” pove McCluskie. Razmeroma nov del – Concourse D – ki je bil odprt leta 1996, bo preurejen za najem in morebitno uporabo za zasebno delovanje. Trajno bodo ostali tudi parkirni objekti in objekti za najem avtomobilov.
Za vse, ki bi radi postali lastniki starega pulta za vozovnice, traka za prevzem prtljage, stolov ob izhodih na letalo ali celo potniškega mostu – verjetno bo organizirana javna dražba. Da, zgodovina je dokazala, da dejansko obstajajo navdušeni kupci za takšne stvari. Dokaz je eBay. Z majhno ograjeno površino 1.700 hektarjev je prenova sedanjega terminala ključnega pomena za gospodarsko prihodnost letališča in regije. Letališče je središče 20-letnega glavnega načrta, ki želi to nepremičnino prerazporediti v prostor za hangarje, tovor, logistično središče za podjetja, kot sta Amazon in UPS, in celo železnico. “Zelo preudarni bomo, kako se tega bomo lotili,” pravi Dolliole.
Medtem ko nadzira dolgo, počasno slovo od starega MSY, Dolliole ve, da je napočil čas za slovo kljub svoji naklonjenosti do njega. “Z novim terminalom nekako pozabiš na starega. Pravkar sem prodal avto, ki sem ga imel v lasti 13 let. Skoraj sem jokal, ko sem šel stran od njega. Ko sem prvič vozil novega, sem pozabil na stari avtomobil.”
Avtor: Chris Sloan/CNN
PREBERITE ŠE:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!