Zaradi vročine se stavbe v enem največjih evropskih mest posedajo

Ekstremna vročina lahko prinaša številne težave območjem, ki niso prilagojeni takšnim razmeram. Eden od njih je jugovzhod Anglije, zlasti London, kjer so domačini letos opazili, da visoke temperature vplivajo tudi na tamkajšnjo infrastrukturo.

Na območju so namreč zabeležili posedanje tal, ki ga pospešuje nenavadno vroče in suho vreme, piše CNN. Ker vročinski valovi izsušujejo zemljo pod mestom, se tla premikajo in krčijo, zaradi česar se z njimi posedajo tudi stavbe.

London, pa tudi številni drugi deli Združenega kraljestva, je zgrajen na glinenih tleh. Ko je glina vlažna, deluje podobno kot kuhinjska goba, ki vpija vlago in se razširi, nato pa se v vročih in sušnih razmerah skrči. Če se tla pod temelji stavbe krčijo neenakomerno, se lahko začnejo posedati.

Britanska prestolnica je posebej ogrožena, ker glinena tla, na katerih stoji, vsebujejo posebne minerale, ki so zelo občutljivi na spremembe vlažnosti. London je hkrati izpostavljen nekaterim najvišjim temperaturam v državi.

Pomembno vlogo pa ima tudi tamkajšnje rastlinstvo. Ko se ozračje segreje, korenine rastlin v iskanju vlage segajo globlje, da bi iz tal črpale vodo. Pogosto je več vlage v zemlji pod hišami, zato jo rastline dodatno izsušijo, kar lahko povzroči omenjen pojav.

Vremenske razmere posebej predstavljajo nevarnost starejšim stavbam v mestu, predvsem zaradi njihovih plitvejših temeljev. Več kot polovica londonskih stanovanj pa je bila zgrajena pred letom 1945.

Po podatkih britanske zavarovalnice Aviva bi lahko do leta 2030 v številnih delih prestolnice prav vsem nepremičninam grozilo posedanje tal. Samo v Londonu pa bi lahko bilo do leta 2070 prizadetih več kot 26 odstotkov nepremičnin, če bodo temperature še naprej naraščale kot sedaj, je navedel Britanski geološki zavod.

Zaradi posledic vročina narašča vrednost odškodninskih zahtevkov

Strokovnjaki so medtem opozorili, da ekstremna vročina ne predstavlja težave le za London. Direktor podjetja Building & Structural Consultants Bob Gibson je pred 40 leti opažal, da je bil pojav prisoten predvsem v prestolnici in na jugovzhodu Anglije. "A zaradi podnebnih sprememb so zdaj ogroženi tudi številni drugi deli Združenega kraljestva," je dejal.

Dodal je, da je v zadnjih letih narasla vrednost odškodninskih zahtevkov zaradi posedanja tal. Leta 2025 so tako zavarovalnice prebivalcem izplačale 415 milijonov dolarjev (okoli 357 milijonov evrov), kar je deset odstotkov več kot leta 2024. Po ocenah Gibsona pa bo letošnja številka še višja.

Brunelle Balzano z Univerze v Cardiffu je medtem opozorila, da zavarovalnice zaradi vse višjih temperatur in naraščajočega števila zavarovalniških zahtevkov morda ne bodo več želele kriti stroškov. "Mislim, da je mogoče, da v bližnji prihodnosti posedanje tal ne bo več vključeno v zavarovanje," je dejala.

Gibson pa je povedal, da imajo ljudje na prizadetih območjih že zdaj težave pri sklepanju zavarovanj, saj te močno zvišujejo premije ali pa ob podaljšanju police ne želijo več ponujati kritja za posedanje tal.

Kakšne so rešitve?

Po besedah Balzano je treba pri posedanju tal upoštevati dva dejavnika - odpornost stavb in nevarnost pojava. Na slednjo inženirji ne morejo vplivati, zato se osredotočajo na stavbe, je poudarila Balzano.

Med možnimi ukrepi so odstranjevanje dreves in drugega rastlinstva ali postavitev pregrad, ki bi preprečile, da korenine segajo do temeljev hiš. Nekoliko skrajnejša in dražja rešitev pa je, da pod temelje vbrizgajo beton.

Pojav v Združenem kraljestvu sicer le redko predstavlja smrtno nevarnost. "Je nekje na meji med zares nevarnim in nečim, kar lahko še nekaj časa zanemarjamo," je pojasnila Balzano in dodala, da situacija ni primerljiva z denimo poplavami ali požari.

Kljub temu pa ne gre samo za majhno nevšečnost. Čeprav je posedanje tal včasih komaj opazno in poteka počasi, lahko povzroči ogromno škodo, zmanjša vrednost nepremičnin, oteži njihovo prodajo in povzroči vrtoglave stroške popravila.