Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po poročanju BBC potrdil, da se Izrael že pripravlja na kopensko invazijo Gaze. Kdaj naj bi jo izvedli, izraelski premier ni razkril, saj da bodo odločitev soglasno sprejeli v posebnem vladnem kabinetu, poroča Reuters.

Netanjahu ni podal nobenih podrobnosti o poteku ali intenzivnosti napovedane invazije.

Kot poroča Wall Street Journal, se je Izrael po prošnji ZDA sicer strinjal, da invazijo Gaze za zdaj preloži na kasnejši čas, piše Al Džazira. ZDA si preložitve želi, da lahko v regijo namesti obrambne protiraketne sisteme, med drugim tudi na območja, kjer so v Iraku, Siriji, Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih nameščene ameriške vojaške enote. 

Izrael se je, kot še poroča Wall Street Journal, strinjal s preložitvijo napada, dokler obrambni sistemi ne bodo nameščeni, kar bi se lahko zgodilo že ta teden. V nedeljo je ameriški generalni sekretar Antony Blinken opozoril, da bi ZDA v primeru, da bi bili tokom konflikta med Izraelom in Gazo napadeni ameriški vojaki, udarila nazaj. 

Palestinsko zdravstveno ministrstvo je sporočilo, da je bilo v zračnih napadih na Gazo v zadnjih 24 urah ubitih več kot 750 Palestincev. 

Kot je dejal izraelski veleposlanik ZN Gilad Erdan, je "sramota za ZN, da generalni sekretar ne prekliče svojih besed in se ne opraviči za besede, ki jih je izrekel včeraj". Ob tem ga je ponovno pozval k odstopu. 

Erdan je Guterresa obtožil tudi, da krivdo za napad Hamasa zvrača na Izrael in izkrivlja resničnost. 

"Generalni sekretar, ki ne razume, da nobeno 'ozadje' ne more razložiti umorov nedolžnih, ne more biti generalni sekretar," je poudaril. 

Francija bo na jugovzhod Sredozemskega morja poslala vojaško ladjo, je danes v Egiptu dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. S tem naj bi zagotovila podporo bolnišnicam v Gazi, ki jim zaradi izraelskega bombardiranja in obleganja grozi propad.

Ladja francoske mornarice bo v naslednjih 48 urah zapustila Toulon, Francija pa bo poleg tega v Egipt poslala letala z medicinsko opremo, ki jo bo nato prepeljali v Gazo, je Macron dejal na skupni novinarski konferenci v Kairu, kjer se je srečal z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem, ki je medtem izpostavil številne civilne žrtve v Gazi.

Ob tem je francoski predsednik zanikal "dvojne standarde" svoje države pri odzivih na konflikt med Izraelom in palestinskim oboroženim gibanjem Hamas.

"Mednarodno pravo velja za vse, Francija pa je nosilka univerzalnih vrednot humanizma," je odgovoril na obtožbe več arabskih voditeljev, da zahodne države zanemarjajo žrtve in trpljenje na palestinski strani. "Vsa življenja so enaka, vse žrtve si zaslužijo naše sočutje in trajno zavezanost pravičnemu in trajnostnemu miru na Bližnjem vzhodu," je dodal Macron, ki je v torek obiskal tudi Izrael.

V pogovorih s tamkajšnjim političnim vodstvom je med drugim izrazil solidarnost Francije z Izraelom v boju s terorizmom in kot cilj izpostavil izpustitev vseh talcev, ki jih zadržuje Hamas.

Kasneje se je v Ramali sestal tudi s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom in poudaril, da trajnega miru ne bo, če ne bo priznana legitimna pravica Palestincev do države. Abas pa je obsodil izraelske zračne napade in pozval h koncu izraelske agresije na Gazo.

Podoben poziv je danes izrazil tudi egiptovski predsednik Al Sisi, ki je posvaril pred kopensko ofenzivo, na katero naj bi se pripravljale izraelske oborožene sile.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres se je na napoved Izraela, da uradnikom ZN ne bo odobril vizumov, odzval z besedami, da so ga "šokirale napačne interpretacije" njegovih besed na torkovem zasedanju Varnostnega sveta ZN. Tam je izjavil, da se napadi Hamasa niso zgodili v vakuumu. 

Novinarjem je danes povedal, da njegove besede niso nikakor opravičevale grozovitih dejanj Hamasa, temveč prav nasprotno, njihov teroristični napad na Izrael 8. oktobra strogo obsoja. 

"Nič ne more opravičiti namernega ubijanja, poškodovanja ali ugrabitve civilistov ter raketiranja civilnih tarč," je dejal in ponovil besede, ki jih je izrekel tudi včeraj: "Zamere Palestincev ne morejo opravičiti napadov Hamasa."

Izrael je napovedal, da uradnikom Združenih narodov ne namerava odobriti vizumov. Napoved sledi sinočnjemu govoru generalnega direktorja ZN Antonia Guterresa, ki je dejal, da se napadi Hamasa 7. oktobra, v katerih je bilo v Izraelu ubitih več kot 1.400 ljudi, niso zgodili v vakuumu ter da so bili Palestinci več desetletij podvrženi zadušljivi okupaciji.

Njegove besede so naletele na oster odziv Izraela, ki je celo zahteval njegov odstop. Izraelski zunanji minister je ob tem očital, da za takšen pokol ni opravičila ter zanj tudi ni mogoče iskati razlogov. Napovedal je, da bo Izrael zaradi govora zavrnil vizume ključnim uradnikom Združenih narodov in jih s tem "naučil lekcije".

"Šokirati moramo Združene narode," je za izraelske medije povedal izraelski veleposlanik pri Združenih narodih Gilad Erdan. Povedal je, da so že zavrnili vodjo Združenih narodov za humanitarne zadeve Martina Griffithsa, ki je želel obiskati Izrael. Erdan je napovedal, da bodo zavrnili tudi vse ostale predstavnike Združenih narodov, poroča BBC.

Guterres je sicer kasneje preko omrežja X objavil izsek iz njegovega govora, s čimer je želel pojasniti, da je v govoru kritiziral tako Hamas kot Izrael.

Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je bilo v zadnjih 24 urah v izraelskem obstreljevanju ubitih 756 ljudi, od tega 344 otrok, poroča Al Jazeera.

Od začetka obstreljevanja 7. oktobra je bilo skupaj ubitih že 6.546 Palestincev, od tega 2.704 otroci. Ranjenih je bilo doslej 17.439 ljudi, še navaja ministrstvo.

Unicef ob naraščanju števila žrtev v Gazi opozarja na visok davek med otroki. Kot je opozoril, otroci v Gazi plačujejo še posebej uničujoč davek in pozval k takojšnji humanitarni prekinitvi ognja ter trajnemu in neoviranemu dostopu humanitarne pomoči do Gaze.

Sklad ZN za otroke (Unicef) je medtem danes v sporočilu za javnost izpostavil, da otroci na območju Gaze v zadnjih 18 dneh plačujejo še posebej uničujoč davek, saj je dnevno ubitih ali ranjenih več kot 400 otrok. V Izraelu naj bi umrlo tudi več kot 30 izraelskih otrok, na desetine pa jih je še vedno v ujetništvu na območju Gaze.

Unicef je izpostavil, da je bil v tem obdobju skoraj vsak otrok na območju Gaze - ki predstavljajo skoraj polovico od 2,3 milijona prebivalcev - izpostavljen izjemno bolečim dogodkom in travmam, zaznamovan z obsežnim uničenjem, neusmiljenimi napadi, razseljevanjem in hudim pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, kot so hrana, voda in zdravila.

"Ubijanje in pohabljanje otrok, ugrabitve otrok, napadi na bolnišnice in šole ter onemogočanje humanitarnega dostopa do žrtev predstavljajo hude kršitve otrokovih pravic," je opozorila Adele Khodr, regionalna direktorica Unicefa za Bližnji vzhod in Severno Afriko.

"Unicef vse strani poziva k prekinitvi ognja, omogočanju humanitarnega dostopa in izpustitvi vseh talcev. Tudi vojne imajo pravila. Civiliste - zlasti otroke - je treba zaščititi in storiti vse kar je mogoče, da jim prizanesemo v vseh okoliščinah," je poudarila, so sporočili iz Unicefa Slovenija.

Unicef je še opozoril, da so tudi na Zahodnem bregu priča zaskrbljujočemu porastu žrtev, pri čemer naj bi v nasilju umrlo okoli sto Palestincev, vključno z 28 otroki, najmanj 160 otrok pa naj bi utrpelo poškodbe.

Tiskovni predstavnik palestinskega ministrstva za zdravje Ashraf Al Qudra je za Al Jazeero dejal, da zdravstveni sistem v Gazi ne deluje več in je pred popolnim kolapsom, zaradi pomanjkanja osebja ter medicinskega materiala.

Ob tem se soočajo še z velikim pomanjkanjem goriva, ki je med drugim nujno potreben za delovanje generatorjev elektrike.

Na poti v Gazo je medtem britansko letalo s humanitarno pomočjo za palestinske civiliste.

Izraelske sile so ciljale mednarodno letališče v glavnem mestu Sirije Alepu, navedbe sirske državne televizije povzema Reuters. Gre že za četrti tak napad v zadnjih tednih.

Voditelj Hezbolaha Sajed Hasan Nasralah se je v Libanonu sestal z visokimi predstavniki palestinskih oboroženih gibanj Hamas in Islamski džihad. O čem so se pogovarjali voditelji Hezbolaha, Hamasa in Islamskega džihada?

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes izjavil, da bodo muslimanske države s skupnimi močmi pripomogle k miru in prekinitvi ognja. Po poročanju Al Džazire je svetovne sile pozval, naj pritisnejo na Izrael, da ustavi bombardiranje Gaze. Dejal je, da države zunaj regije v imenu podpore Izraelu "prilivajo olje na ogenj". Dodal je še, da Hamas, ki vlada v Gazi, ni teroristična organizacija, temveč osvobodilna skupina, ki se bori za zaščito svoje zemlje.

Izrael, ZDA, EU in Združeno kraljestvo ter druge sile so Hamas – ali v nekaterih primerih njegovo vojaško krilo – označile za teroristično skupino.

Erdogan je v turškem parlamentu dejal, da je preklical načrtovani obisk Izraela. Dejal je, da je izraelskemu predsedniku vlade Benjaminu Netanjahuju podal roko, a je ta dobre namene Turčije zlorabil. Voditelja sta se prejšnji mesec srečala na vrhu Združenih narodov v New Yorku, kar je takrat veljalo za pomemben znak izboljšanja odnosov med državama, piše BBC.

Po zadnjih podatkih je od 7. oktobra na območju Gaze umrlo 5.791 oseb. Med njimi je 2.360 otrok in 1.292 žensk, podatke navaja Al Džazira. Poškodovanih je več kot  16.297 prebivalcev Gaze, med njimi 2.000 otrok in 1.400 žensk. Pogrešanih je 1.500 oseb, vključno z 830 otroci. 

Na območju Zahodnega brega so umrle 103 osebe, med njimi 30 otrok in ena ženska. Poškodovanih je 1.828 ljudi. 1.215 jih je aretiranih.

Na območju Izraela je življenje izgubilo 1.405 oseb, med njimi 308 izraelskih vojakov in 58 policistov. Poškodovanih je 5.431 ljudi. Hamas ima v ujetništvu 218 oseb, med katerimi so tako civilisti kot vojaki. Doslej so izpustili štiri.

Med mrtvimi je vsaj 25 novinarjev. Od 7. oktobra je po podatkih Al Džazire življenje izgubilo 21 palestinskih novinarjev, trije izraelski novinarji in en libanonski. Danes je umrl palestinski novinar Saed al-Halabi: izraelske rakete so zadele njegov dom v kraju Jabalia na severu Gaze.

Izraelsko bombardiranje je uničilo celotne soseske, življenjske razmere so skrajne. Zaradi poškodb po napadih ali pomanjkanja goriva je zaprta več kot tretjina bolnišnic v Gazi. Po podatkih ZN je zaprtih 12 od 35 bolnišnic in 46 od 72 zdravstvenih domov (dve tretjini). Delovanje bolnišnic močno ogroža pomanjkanje goriva: ogrozilo bi lahko 130 inkubatorjev in 1.000 pacientov, ki potrebujejo dializo. Poškodovanih je bilo tudi 24 rešilnih avtomobilov, podatke navaja Al Džazira.

Poškodovanih je 39 odstotkov šol v Gazi. Vsaj 625.000 otrok se ne šola, 22.564 učiteljev pa ne poučuje. Poškodovanih je 207 šolskih prostorov.

Poškodovanih je tudi vsaj 45 odstotkov domov v Gazi, od tega je 16.441 domov uničenih. Uničenih je tudi 11 objektov za čiščenje vode, 65 postaj za odpadno vodo ne deluje. Vsak prebivalec Gaze ima na dan na voljo tri litre vode.

Zaradi čezmejnega streljanja je Izrael evakuiral vasi v bližini Libanona, poroča BBC. Izraelska vojska je sporočila, da je v zadnji uri z bojnimi letali in artilerijo napadla "teroristično enoto", ki je z libanonskega ozemlja poskušala streljati proti njim. Pred tem je izraelska vojska sporočila, da je v zadnjih 24 urah uničila "pet terorističnih celic Hezbolaha", ki so poskušale izstreliti rakete in izstrelke proti Izraelu.

Izrael in ZDA so Hezbolah, najmočnejšo libanonsko vojaško silo, že posvarile pred odprtjem nove bojne fronte v regiji.

Na območje Gaze je danes prispel četrti konvoj s pomočjo za palestinske prebivalce, v katerem je bilo 20 tovornjakov s hrano, zdravili in vodo. Goriva pa niso pripeljali, čeprav Združeni narodi opozarjajo, da bi ga lahko zmanjkalo do večera in da bodo zato morali ustaviti pomoč več sto tisoč ljudem in da je ogroženo tudi delovanje bolnišnic.

Izrael je po napadu Hamasa 7. oktobra uvedel blokado območja Gaze. S tem preprečuje tako dostavo hrane in drugih potrebščin in goriva. Prenehal je dobavljati tudi električno energijo, tako da so sedaj tam povsem odvisni od generatorjev, ki pa za delovanje potrebujejo gorivo. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja in pozivov mednarodne skupnosti je Egipt nato v soboto odprl mejni prehod Rafa z območjem Gaze, preko katerega so do danes na območje prišli štirje konvoji s pomočjo. Skupno je prišlo 74 tovornjakov, medtem ko ZN opozarjajo, da bi jih za zadovoljitev potreb moralo dnevno priti sto.

Pomoč, ki so jo pripeljali danes, sta prejela palestinski Rdeči polmesec in UNRWA, poročajo tuje tiskovne agencije.

Tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari je obtožil Hamas, da je postavil cestne blokade, da bi preprečil evakuacijo ljudi s severa Gaze. Izrael je ponoči napadel te blokade, "da bi prebivalcem omogočil evakuacijo", njegove besede povzema BBC. V začetku tega meseca je Izrael pozval prebivalce na severu Gaze, naj se odpravijo na jug. Vendar se napadi na južna območja, vključno z mestom Khan Younis, nadaljujejo.

Novinarji so Hagarija vprašali tudi, ali se izraelske sile pripravljajo na morebitni letalski napad na Iran. Odgovoril je, da Iran "destabilizira Bližnji vzhod" in da ga morajo "ves čas opazovati". Dodal je, da so osredotočeni na spopade v Gazi.

Izraelska vojska o morebitnih žrtvah v obstreljevanju območja Gaze ni poročala, je pa danes potrdila, da je na območju znova obstreljevala položaje in infrastrukturo Hamasa. Tarče napadov so bili predori, skladišča orožja in sedež Hamasa ter njegov varnostni aparat, ki je odgovoren za nadzor in zapiranje nasprotnikov Hamasa na območju Gaze, so navedli.

Nemška tiskovna agencija dpa je še poročala, da je Hamas z območja Gaze ponoči in danes zjutraj znova z raketami obstreljeval Izrael, zato so se na obmejnem območju z Gazo oglasile sirene.

Vojaški konflikt med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas že uničuje gospodarstva sosednjih držav, je na savdskem forumu vlagateljev dejala izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva. Kot je izpostavila, negotove razmere močno vplivajo na turistično dejavnost.

"Če pogledamo sosednje države - Egipt, Libanon, Jordanijo - se vplivi vojne že vidijo," je v Rijadu dejala Georgieva. Kot je dodala, je v že tako napetem svetu vse več nervoze. Številne države Bližnjega vzhoda so močno odvisne od turizma. "Negotovost je ubijalec turističnih tokov," je poudarila Georgieva in pojasnila, da je to tudi ovira za vlagatelje.

Kot je navedla, se zaradi vojne dražijo tudi stroški zavarovanj, prav tako pa obstaja tveganje še večjega števila beguncev v državah, kjer jih je že tako veliko.

Norveški zdravnik, ki v Egiptu čaka na vstop v Gazo, Mads Gilbert je za BBC spregovoril o razmerah. Grozljive prizore dogajanja so mu opisali kolegi. "Predstavljajte si bolnišnico z od 5.000 do 15.000 civilnimi begunci, prepolno bolnikov, ki potrebujejo kirurško oskrbo, potem pa ugasnejo luči. Mislim, da si lahko predstavljate, kako težko je to," je dejal.

Na desetine ljudi je hudo ranjenih zaradi izraelskega bombardiranja, zaradi stresa nosečnice rojevajo prezgodaj. Omejen dostop do čiste vode in hrane lahko vodi v izbruhe bolezni. Pomembna oprema, kot so ventilatorji, monitorji, infuzijske črpalke in inkubatorji za novorojenčke, ob pomanjkanju elektrike deluje s prekinitvami.

Gilbert je opisal posnetek, ki mu ga je posredoval zdravnik iz Gaze. Na njem je videti drugega zdravnika, ki pretresen stoji pred bolnišnico, saj je izvedel, da je vsa njegova družina umrla. Zdravstveno osebje se po Gilbertovih besedah trudi obvladovati delovne obremenitve, a se hkrati borijo s strahom in žalovanjem za lastnimi svojci.

Razmere je primerjal s slovitim epom italijanskega pesnika Danteja Alighierija: "Dantejev Pekel je videti kot čajanka."