V novem poglavju nasilja palestinsko-izraelskega konflikta, v katerem so v spopade (za zdaj) vpleteni Izrael, Hamas in Islamski džihad ter tudi libanonski Hezbolah, je bilo na izraelski strani ubitih več kot 1.400 ljudi, na palestinski pa več kot 5.800. Odgovarjamo na ključna vprašanja o trenutnem dogajanju na območju Izraela in Gaze.
Po napadu palestinskega Hamasa na Izrael pred dobrima dvema tednoma, ki je izraelske oblasti povsem presenetil, je dogajanje zdaj osredotočeno predvsem na Gazo, kjer na okoli 360 kvadratnih kilometrih živita več kot dva milijona ljudi.
Kaj se trenutno dogaja na območju Izraela in Gaze?
Od 7. oktobra, ko je iz Gaze proti Izraelu poletela množica raket, ki so preplavile napredni izraelski sistem zračne obrambe Iron Dome, oboroženi napadalci pa so vdrli v Izrael, izraelske sile silovito bombardirajo Gazo. Izraelska vojska prav tako kopiči sile na meji z Gazo, saj se pripravlja na kopensko ofenzivo, prek katere želi uresničiti napoved in povsem uničiti skrajno palestinsko gibanje Hamas, ki ima oblast v Gazi.
ZDA so Izraelu svetovale, naj s kopensko ofenzivo še nekoliko počaka, navaja tiskovna agencija AP. Razlog za odlog ofenzive je, da bi pridobili čas za pogajanje o izpustitvah še več talcev, ki jih je Hamas zajel 7. oktobra. Izraelski vojaki so sicer že vstopili na ozemlje Gaze, vendar njihove operacije še ne pomenijo začetka pričakovane kopenske ofenzive.
Kakšne so razmere v Gazi?
2,3 milijona prebivalcev Gaze se spopada s hudo humanitarno krizo, pozivov k premirju pa je zaradi tega vse več. Izrael je kmalu po napadu Hamasa napovedal popolno blokado – “ne bo elektrike, vode, goriva” –, v tako imenovani največji zapor na prostem pa je prva humanitarna pomoč prispela šele minuli konec tedna, torej dva tedna po ponovni eskalaciji nasilja. A pomoči je, kot opozarjajo organizacije, še vedno občutno premalo.
Ker primanjkuje goriva, je prav tako otežena distribucija že tako skromne pomoči.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila, da je še posebej kritično pomanjkanje vode. WHO ocenjuje, da so na območju Gaze na osebo na dan na voljo le trije litri vode, pri čemer minimalna potreba na osebo znaša 15 litrov za pitje, kuhanje in osebno higieno, navaja STA.
Za primerjavo: tiskovna agencija AP poroča, da je pred eskalacijo konflikta v Gazo dnevno v povprečju vstopilo 500 tovornjakov s pomočjo, v dobrih 14 dneh pa je dovoljenje za vstop na območje dobilo le med 15 in 20 tovornjakov. V Gazi bi po nekaterih ocenah potrebovali vsaj 100 tovornjakov pomoči dnevno.
Izraelski napadi na Gazo oziroma njihove posledice so izjemno vplivali tudi na delovanje bolnišnic, v katerih električno energijo zagotavljajo generatorji. Bolnišnice pokajo po šivih: vanje dnevno prihajajo novi poškodovani, ki jih morajo zdraviti tudi kar na tleh, v bolnišnične ustanove pa so se pred napadi zatekli tudi drugi prebivalci Gaze. Agencija ZN za palestinske begunce, ki v Gazi zagotavlja pomoč, je opozorila, da obstaja možnost, da bodo morale bolnišnice v Gazi danes zvečer zaradi pomanjkanja goriva ustaviti delovanje.
Izraelska vojska je sicer Hamas obtožila, da kopiči zaloge goriva. Omenjeni agenciji ZN so tako dejali, naj za gorivo vprašajo kar Hamas.
Kot je v torek za Al Džaziro povedal menedžer bolnišnic v Gazi Mohamed Zakut, trenutno ne obratuje osem od 24 bolnišnic v Gazi. Vzrok za to so bodisi izraelski napadi bodisi pomanjkanje goriva in medicinskih zalog. Po njegovih besedah se reševalci prav tako ne morejo dokopati do tistih, ki so ujeti pod ruševinami porušenih zgradb.
Kaj vemo o talcih, ki jih je zajel Hamas?
Oboroženi napadalci so po izraelskih podatkih 7. oktobra ugrabili 222 izraelskih državljanov in državljanov drugih držav.
Potem ko so prejšnji teden izpustili Američanki, Judith Raanan in njeno 17-letno hčerko Natalie Raanan, je Hamas v ponedeljek izpustil še dve državljanki Izraela, 85-letno Jočeved Lifšic in 79-letno Nurit Kuper. Iz Gaze sta odšli čez mejni prehod Rafa, ki predstavlja edini prehod med Gazo in Egiptom.
Soproga Izraelk, ki so ju ugrabili v kibucu Nir Oz blizu Gaze, ostajata talca.
Izrael in Hamas se z objavljanjem videoposnetkov trudita vplivati na diskurz o oboroženem spopadu, še izpostavlja AP. Medtem ko je Hamas objavil video izpustitve izraelskih talk, v katerem je prikazano, kako jima pripadnika Hamasa dajeta prigrizke, ena od Izraelk pa se s svojim “ugrabiteljem” pred odhodom celo rokuje, je izraelska notranja varnostna služba Šin Bet objavila povsem drugačen video. V njem so prikazani palestinski borci, ki so jih zajeli 7. oktobra, ki pripovedujejo, kako so jim v zameno za denarne nagrade naročili, naj ubijajo mlade moške ter ugrabljajo ženske, otroke in starejše.
Ali obstaja nevarnost, da se bo v oboroženi spopad še aktivneje vpletel Hezbolah?
O izmenjavi ognja občasno poročajo tudi z območja severa Izraela oziroma juga Libanona, kjer so nastanjene enote libanonskega Hezbolaha, ki ga, enako kot Hamas, podpira Iran.
Po podatkih agencije Organizacije ZN za migracije je bilo oktobra na jugu Libanona notranje razseljenih več kot 19.600 ljudi, navaja Reuters. Tudi Izrael je sicer evakuiral več deset krajev, ki ležijo blizu meje z Libanonom.
Katere druge tuje sile so najbolj vpete v konflikt?
Skrbi, da bi se oboroženi konflikt razširil, so še kako prisotne, delijo pa jih tudi velesile.
V dogajanje so zelo aktivno vpete ZDA, ki vztrajajo pri stališču, da ima Izrael pravico do obrambe, vendar pa je predsednik Joe Biden prav tako pozval h “kontinuiranim” dostavam humanitarne pomoči v Gazo, navaja tiskovna agencija Reuters. Na vprašanje, ali je možnost za premirje, je dejal, da se lahko začnejo pogovori, ko bodo “talci izpuščeni”.
ZDA so na vzhod Sredozemskega morja med drugim poslale dve letalonosilki, ki ju spremlja skupina vojnih ladij. Več v prispevku Kaj “prinašata” letalonosilki, ki so ju ZDA premaknile na Bližnji vzhod?.
Niso pa ZDA edina velesila, ki svoje vojaško ladjevje premika na vzhod Sredozemskega morja. To počne tudi Kitajska, ki je na Bližnji vzhod napotila šest bojnih ladij, ki pa naj ne bi bile povezane s spopadi na območju Gaze in Izraela. Kitajski minister za zunanje zadeve Vang Ji je v pogovoru s palestinskim kolegom Rijadom al Malikijem pozval k organizaciji “bolj avtoritativne, obširnejše in učinkovitejše mednarodne konference za mir”, navaja Reuters.
Rusija, ki je v nasprotju z ZDA v dobrih odnosih z Iranom – ta, kot že rečeno, podpira tako palestinski Hamas kot libanonski Hezbolah – je od začetka eskalacije nasilja večkrat pozvala k prekinitvi ognja ter se je prav tako ponudila za posrednico med Palestinci in Izraelci.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje