Mineva deset let od izrazitega vremenskega preobrata, ki je osupnil Slovenijo

Mineva desetletje, odkar so vremenoslovci Agencije RS za okolje (Arso) zabeležili enega bolj nenavadnih vremenskih zaključkov meseca aprila.

Kot so zapisali v objavi na družbenem omrežju Facebook, sta takrat precejšnji del Slovenije prizadela sneg in pozeba. Prva močna ohladitev je naše kraje, tako Arso, dosegla že 24. aprila, ko so se termometri na Kredarici iz -2° Celzija spustili na –12 °C. Na Krvavcu pa so iz treh stopinj nad lediščem temperature padle na –5 °C.

"Po nižinah se je ohladitev najbolj poznala ob hladnih jutrih v naslednjih dveh dneh. V noči s 25. na 26. aprila se je marsikje ohladilo pod ledišče, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do –4,8 °C, na Bizeljskem do –3,5 °C, v Celju do –3,0 °C in v Murski Soboti do –2,9 °C," so v vremenskem poročilu izpred desetih let zapisali vremenoslovci.

Posledice mraza v kmetijstvu

Ker je bilo od februarja do sredine aprila ves čas povprečno ali nadpovprečno toplo, je bilo sadno drevje v večjem delu Slovenije v občutljivi fenološki fazi.

"Fenološki razvoj je bil v pomladi 2016 precej zgodnejši od običajnega. Še posebno je pospešil v prvi polovici aprila, ko so temperature zraka skoraj ves čas vztrajale precej nad običajnimi, v posameznih dneh celo za 5 do 10 °C nad dolgoletnim povprečjem," so zapisali v vremenskem poročilu. Tako so že v drugi polovici marca zacveteli zgodnji koščičarji, pečkate vrste sadja pa v prvi dekadi aprila. Tudi jablane na severo- in jugovzhodu države so začele cveteti bolj zgodaj, s cvetenjem pa so pohitele tudi druge vrste sadnega drevja.

Jutranji mraz je tako marsikje povzročil pozebo. Prizadete pa so bile tudi nekatere poljščine, še pišejo na Arsu. Prizadelo je tudi vinogradniške lege podravskega in posavskega vinorodnega območja, kjer so mladice vinske trte merile že nekaj centimetrov, po informacijah Kmetijske svetovalne službe so v celoti pozeble buče v fazi kličnih listov, poškodbe je utrpela tudi koruza, breme snežne odeje pa je poškodovalo tudi žita.

Naslednje, praznično jutro 27. aprila, pa je meteorologe pričakal nov vremenski preobrat. Jutro je bilo namreč bistveno toplejše, ponekod celo nadpovprečno toplo za konec aprila, a čez dan je Slovenijo zajela vremenska fronta, ki je s seboj prinesla padavine. Spustila se je tudi meja sneženja, ponekod celo do nižin in v nekaj urah je zapadlo več centimetrov težkega južnega snega. Kot so še zapisali vremenski prognostiki, ga je ponekod zapadlo tudi deset in več centimetrov. V Logatcu in Bohinjski Češnjici ga je zapadlo celo 21 cm, v Velikih Laščah 19 cm, Gornjem Gradu 17 cm in v Ljubljani okoli 10 cm.

"V višjih legah, nad nadmorsko višino 600 metrov, je marsikje zapadlo okoli 30 ali 40 cm snega," so zapisali na Arsu in dodali, da je na Jezerskem in Planini pod Golico zapadlo 40 cm, v Topolu pri Medvodah 33 cm, Limovcah pri Trojanah 30 cm, v Novi vasi na Blokah pa 27 cm. Le en dan po pozebi, ki je marsikje povzročila hudo škodo, je tako številna olistana drevesa prizadel še snegolom.

Hladno vreme se je zadržalo še nekaj dni, zlasti noč z 29. na 30. april pa je bila ponekod spet zelo hladna. Šele tretjega maja se je temperatura zraka spet približala dolgoletnemu povprečju.