Lani je morala Slovenija uvoziti kar 30 odstotkov električne energije, kar je po besedah pristojnega ministra "zgodovinsko visok delež". Da bi na tem področju postali bolj samozadostni, vlada spodbuja gradnjo sončnih, pa tudi vetrnih elektrarn s posebnim zakonom. Še en zakon, ki ga je danes sprejela vlada, naj bi pospešil gradnjo polnilnic za električna vozila. Že letos poleti se obeta tudi boljša oskrba z vodo na Krasu in v Istri.
Slovenija ni samooskrbna z električno energijo. Lani smo morali po besedah ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra uvoziti zgodovinsko veliko, to je 30 odstotkov električne energije. Temu so botrovale huda suša in posledično manj proizvedene elektrike iz hidroelektrarn ter težave z izkopom premoga v velenjskem premogovniku, zaradi česar je jeseni obstala šoštanjska termoelektrarna.
Da bi delež samooskrbe z električno energijo povečali, je vlada na današnji seji sprejela zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki bo pospešil predvsem postavitev sončnih elektrarn, hitrejše umeščanje v prostor pa se obeta tudi vetrnicam.
“Slovenija je na repu držav Evropske unije pri doseganju deleža obnovljivih virov,” je dejal minister Kumer in poudaril, da sta sonce in veter okoljsko najmanj sporna vira energije. Preprostejši in hitrejši postopki naj bi pospešili postavitev sončnih elektrarn na protihrupnih ograjah ob cestah, zaprtih odlagališčih, v kmetijstvu (agrofotovoltaika), pa tudi denimo na rudniških jezerih. “Upamo, da bomo v naslednjih letih tako kompenzirali zaostanek za drugimi državami,” je povedal Kumer.
Preberite še: Zakaj sončne elektrarne na jezerih morda niso dobra ideja?
Postopki za umeščanje tovrstne infrastrukture v prostor so trenutno zapleteni in dolgotrajni. Vendar pa, obljublja minister, bo okoljska zakonodaja še naprej v celoti spoštovana. “Projekti bodo morali še vedno skozi vse faze, ki jih predvidevata zakon o vodah in zakon o varovanju okolja,” je poudaril minister Kumer.
V Sloveniji je po besedah ministra Bojana Kumra pogost tako imenovan efekt “nimby” (ang. not in my back yard – ne na mojem dvorišču), ki pomeni, da prebivalci ne želijo nove infrastrukture v bližini svojih domov.
Pospešek za polnilnice
Še en zakon, ki ga je danes sprejela vlada in bo pospešil tako imenovani zeleni prehod, je zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu. Cilji zakona so dostopna javna polnilna infrastruktura za vozila, skladen razvoj mreže polnilnic po celotni državi, ki ne bi upošteval le ekonomske upravičenosti infrastrukture, in stabilen dolgoročni vir financiranja mreže.
Slovenija trenutno po deležu električnih vozil zelo zaostaja za drugimi evropskimi državami. Po besedah ministra Kumra je bilo ob koncu leta 2021 v Sloveniji nekaj čez 5000 električnih vozil, to je 1,3 odstotka, do konca lanskega leta je število naraslo na nekaj manj kot 8000 vozil. Več o tem preberite v članku Na naših cestah le odstotek električnih vozil, minister Kumer jih želi več.
Zakon predvideva spodbude za investitorje, saj ti polnilnice trenutno postavljajo le tam, kjer je tržno zanimivo. Z novim zakonom želijo doseči skladen razvoj mreže po državi. Zakon vzpostavlja gospodarsko javno službo, ki bo skrbela za vzdrževanje polnilnic in zakonsko podlago za razvoj mreže oskrbovalnih mest z vodikom, pa tudi podlago za električne polnilnice za ladje v Luki Koper in letala na letališču.
Minister Kumer je napovedal tudi načrt subvencioniranja električnih vozil, pri katerem subvencija ne bo enaka za vse, ampak bo višja za tiste z nižjimi dohodki in obratno, nižja za tiste z višjimi dohodki. “Ukrep mora biti dobro zasnovan, da ne bo možnosti zlorab,” je poudaril minister. “Ciljati moramo na vse, pozitivno moramo diskriminirati okolju prijaznejša vozila,” je še dodal in pojasnil, da mora biti cilj vlade, da ne povzročamo mobilne revščine. Podrobnosti še ne ureja sprejeti zakon, ampak bodo dorečene pozneje.
Letos poleti boljša oskrba z vodo na Krasu in v Istri
Vlada je na današnji seji v načrt razvojnih programov za obdobje 2023-2026 umestila projekt oskrbe rižanskega in kraškega omrežja s pitno vodo, s katerim naj bi izboljšali oskrbo slovenske Istre s pitno vodo. Kot je na novinarski konferenci povedal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, bodo učinki ukrepov vidni že to poletje.
V okviru načrta so v letih 2023 in 2024 zagotovili 1,3 milijona evrov za kratkoročne projekte, ki so jih oblikovali skupaj z Rižanskim in Kraškim vodovodom ter občinami slovenske Istre in kraškega zaledja, je pojasnil Brežan. Ministrstvo za naravne vire in prostor bo v roku meseca dni na vladi predstavilo tudi srednjeročne in dolgoročne rešitve glede oskrbe s pitno vodo v slovenski Istri.
Skupna vrednost investicij je po navedbah ministrstva ocenjena na 4,46 milijona evrov. Poleg države bosta sredstva prispevala tudi Rižanski in Kraški vodovod, pri čemer bo prvi prispeval 1,49 milijona evrov, drugi pa nekaj manj kot 375.000 evrov.
Minister verjame v to, da letošnje razmere ne bodo slabše, kot so bile ob lanskoletni suši. “Če pa bodo, bomo še vedno lahko s kakšno intervencijo v sodelovanju z ministrstvom za obrambo ter upravo za zaščito in reševanje reševali težave na način, kot smo jih v lanskem letu,” je poudaril minister Brežan. Ob tem je izrazil zadovoljstvo tudi nad tem, da jim je v okviru priprave programa kohezijske politike v obdobju 2021-2017 uspelo za ta namen zagotoviti dobrih 90 milijonov evrov sredstev. “Odločitev vlade je, da bomo ta sredstva prioritetno uporabili za to, da rešimo vodooskrbo v slovenski Istri, ki je s tega vidika ključen in najpomembnejši problem v Sloveniji,” je dejal Brežan.
Lansko poletje je bilo izjemno sušno, posledično pa je bila ves julij in avgust uporaba vode omejena, kar so občutili prebivalci, kmetje in tudi turisti. Občine in država so oskrbo vode uspele zagotoviti s tem, da so dodatne količine vode prevažali s Planinskega polja v Istro s tovornjaki. Vojaki, gasilci in avtoprevozniki so skupno opravili več kot 3300 prevozov, projekt pa je stal približno 700.000 evrov.
Kot so dodatno sporočili po seji vlade, je med do letošnjega poletja predvidenimi ukrepi izgradnja četrte vrtine v Klaričih blizu Komna, s čimer bi se, kot so naknadno podrobneje pojasnili na ministrstvu, omogočilo postopno saniranje obstoječih treh vrtin, ki so v obratovanju že 40 let in jih je treba obnoviti. Na območju nekdanjega mejnega prehoda Sveta Barbara je predvidena obnova cevovoda in njegova povezava z vodohranom Kašteljer, s čimer bodo omogočili redni dotok dodatnih količin vode v rižanski vodovod. Zaradi tega je na območju omenjene lokacije potrebna tudi investicija v povezavo z vodovodnim sistemom Trsta.
Na že obstoječem cevovodu od vodohrana Rodik do vodarne Rižana bodo za pritok dodatnih količin vode med drugim izvedli izboljšave na objektih oz. odpravili “ozka grla”. V vodarni Gabrijeli pa je predvidena izgradnja novega sistema filtriranja in ostale opreme. Med projekti je tudi navezava rižanskega vodovoda na sistem istrskega vodovoda. V okviru tega je v načrtu izvedba povezave vodohranov Gradin in Hrib, kar bo omogočilo dotok dodatnih količin vode iz vodnega vira sveti Ivan.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje