Da slovenske avtoceste tako velikega števila vozil enostavno ne "požirajo" več, vozniki bentijo ob vsaki jutranji in popoldanski konici. Že leta je jasno, da se bo stanje na avtocestah le zaostrovalo. Da je širitev nujna, že dolgo opozarjajo tudi prometni strokovnjaki, "vendar se temu na nivoju prometne infrastrukture očitno ni posvečalo posebnega pomena", je za N1 junija, torej tik preden so naše ceste preplavili še tuji turisti, ocenil predstojnik Prometnotehniškega inštituta Peter Lipar. Kdaj bodo torej zabrneli gradbeni stroji in kdaj bomo končno dobili tretji pas?
Po izjavah ministrice Alenke Bratušek in člana Darsove uprave Andreja Ribiča, da so za zastoje krivi vozniki, ki se v avtih vozijo sami, je stanje na slovenskih avtocestah za N1 komentiral tudi generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek.
“Po letu 2008, ko smo dokončali gradnjo avtocestnega križa, smo malo zaspali na področju cest. Primorska avtocesta je stara 50 let, imamo dva pasova, torej natančno toliko, kot smo jih imeli leta 1972. A v tem času se je marsikaj zgodilo, konec koncev, če želimo imeti gospodarsko rast, bomo imeli tudi rast prometa,” je opozoril.
Na Darsu se odisejad, ki jih vozniki doživljajo, zavedajo, je v oddaji N1 STUDIO priznal predsednik uprave Valentin Hajdinjak. Tudi širitve avtoceste oziroma gradnje tretjega pasu bi se po njegovih besedah že lotili, a da ni vse odvisno le od Darsa.
Hajdinjak je pojasnil, da je Dars na ministrstvo za infrastrukturo predlog za začetek postopka priprave državnega načrta za širitev ljubljanske obvoznice podal že leta 2018. Prav ljubljanski obroč je namreč najbolj obremenjen del avtocestnega omrežja, vsak dan ga prevozi med 80.000 in 90.000 vozil, od tega med 10.000 in 12.000 tovornjakov.
“Pripravili smo tudi vse strokovne podlage, infrastrukturno ministrstvo je prižgalo zeleno luč, a se je celotna zadeva ustavila na takratnem ministrstvu za okolje in prostor (danes ministrstvo za okolje, podnebje in energijo). Predlog tako pet let stoji na ministrstvu, postopki se ne morejo začeti, vsi pa vemo, kakšna je slovenska zakonodaja, koliko časa traja, da država posamezen avtocestni odsek umesti v prostor,” je poudaril.
Hajdinjak je ob tem postregel s primerom, da država avtocestni odsek Postojna–Jelšane v prostor umešča že skoraj 20 let, saj se z občinami ne more dogovoriti, katera trasa, kjer bi avtocesta potekala, je najbolj ustrezna.
Matej Lahovnik: “Trije litri vode ne gredo v dvolitrsko steklenico”
Ekonomist, član vladnega strateškega sveta za makroekonomska vprašanja in nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik se vsak dan vozi iz Velenja v Ljubljano.
Za N1 je dejal, da mora Dars pojasniti, kaj je z njegovo zavezo o tretjem pasu med Krtino in Ljubljano, ki je bil načrtovan do leta 2020, in zakaj je tako pasiven v postopkih za širitev avtoceste. “Ker trije litri vode ne gredo v dvolitrsko steklenico. Njihovi odgovori so oholi in posmehljivi do voznikov osebnih vozil, kot da smo avtoceste gradili za tuj tranzitni tovorni promet,” je oster Lahovnik.
Hajdinjak je navedbe o pasivnosti zanikal in ponovil, da so tudi pri načrtovanju širitve štajerske in primorske vpadnice na Darsu naleteli na podobne zaplete kot pri načrtovanju širjenja ljubljanskega obroča. O vpadnicah so po njegovih besedah začeli govoriti leta 2020, ko so pričakovali, da glede na zakonodajo presoja vpliva na okolje ne bo potrebna, pa tudi okoljevarstveno dovoljenje ne.
A izkazalo se je drugače, zaradi direkcije za vode in nacionalnega inštituta za javno zdravje so morali opraviti tako presojo kot tudi pridobiti soglasje. Zato se nam je celotna zadeva premaknila za eno leto,” je dejal. “Gre namreč za dolgotrajne postopke, ki lahko trajajo več let. S hitrostjo, kot so jih do zdaj obravnavali na ministrstvih, smo soglasja dobili v štirih letih, najhitreje v sedmih mesecih,” je pripomnil.
Dars je zdaj po njegovih besedah poročilo o vplivih na okolje pripravil in ga skupaj s prošnjami za izdajo soglasja za obe vpadnici vložil na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Odziv z ministrstva so dobili takoj. “In to me navdaja z optimizmom, da bi spomladi lahko dobili obe soglasji, potem bomo izbrali izvajalca. K sreči ne potrebujemo gradbenega dovoljenja, ker bomo tretji pas gradili po principu vzdrževalnih del v javno korist.”
Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko po ocenah Hajdinjaka prvi gradbeni stroji zabrneli v drugi polovici prihodnjega leta. Tretji pas na štajerski vpadnici bi bil lahko končan v dveh gradbenih sezonah, na primorski – ker gre za zahtevnejše posege – pa v treh. Da bi čim manj vplivali na pretočnost prometa, bodo dela po njegovih besedah potekala po sklopih.
Celotno oddajo N1 STUDIO o razlogih, rešitvah in odgovornosti za prometni kolaps si lahko ogledate spodaj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje