Malokateri zakon je tako vznemiril javnost kot zakon o nalezljivih boleznih. Vlada z njim upravlja epidemijo, a je ustavno sodišče za pomembne dele ugotovilo neskladje z ustavo. Po prvem resnem sporu v novi koaliciji so besedilo, ki ga je v sodelovanju s pravno in epidemiološko stroko pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije, naposled vložili koalicijski poslanci, a brez vseh podpisov, največ pomislekov imajo v Socialnih demokratih. Vmes so se pojavile tudi lažne informacije v zvezi z vsebino zakona, ki ga bo državni zbor obravnaval po skrajšanem postopku, brez javne razprave.
V N1 STUDIO je gostovala Katarina Bervar Sternad s Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, ki je sodelovala pri nastajanju tega zakona.
V bistvenem vsebina vložene zakonske rešitve ostaja enaka in sledi trem odločbam ustavnega sodišča, je pojasnila Bervar Sternad. Prva odločba je ugotovila neskladnosti pri 39. člena zakona z ustavo, ker daje vladi prevelika pooblastila za poseganje v človekove pravice in temeljne svoboščine. Druga se je nanašala na prepoved shodov, tretja pa na svobodno gospodarsko pobudo in svobodo dela.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o nalezljivih boleznih spreminja odloke v uredbe, saj je z uredbo mogoče predpisati sankcije.
Ob epidemijah nujno hitro ukrepanje, a tudi nadzor nad uredbami
Parlamentarna zakonodajnopravna služba je danes objavila pripombe na vložen zakon, pripombe pa so zapisali na kar 22 straneh. Zakonodajnopravna služba meni, da zakon ne upošteva odločb ustavnega sodišča v zadostni meri, opozorili pa so tudi na skladnost z načelom delitve oblasti.
“Izhajali smo iz ustavnih odločb. V predlog smo vnesli nova varovala in nove rešitve,” je odgovorila Bervar Sternad. Gre za stopnjevitost ukrepov, ustanovitev strokovne skupine, ki pripravlja mnenje za sprejem vladnih uredb, javno objavo obrazložitev in parlamentarni nadzor. Pri tem so izhajali iz ustavne odločbe in nadgradili vlogo državnega zbora.
Prvotni predlog je določal, da bi soglasje k podaljšanju ukrepov dal pristojen odbor, po vloženem besedilu pa bi soglasje dal državni zbor. “Odbor smo predlagali, da bi bilo to bolj operativno, hitreje. Sestava odbora odslikava plenarni del. V takšnih situacijah je potrebno hitro ukrepanje, v takšnih situacijah se nam je to zdelo smiselno,” je pojasnila. Vlada bo sicer še vedno lahko hitro ukrepala, saj bodo poslanci o sprejetih uredbah odločali šele po 30 dneh.
Zakon omejuje vlado pri sprejemanju represivnih ukrepov
Pri pripravi zakonodajnega predloga je sodelovalo veliko strokovnjakov, tako ustavnih kot epidemioloških: Samo Bardutzky, Alenka Šelih, Katja Filipčič, Rajko Pirnat, Polonca Kovač, Jerca Škerl Kramberger, Mario Fafangel, Metka Paragi … “Stroka je bila vključena, na drugi strani pa cel kup pomislekov zakonodajno pravne službe,” je dejal voditelj N1 STUDIO Miha Orešnik.
“Tako kot smo se prvič srečevali s situacijo, ki jo je prinesla epidemija, je to na drugi strani prineslo potrebo po drugačnih rešitvah, kar smo vsi videli. Parlamentarni nadzor je nova rešitev, ni edinstvena, v evropskem prostoru je znana,” je rekla Bervar Sternad. Prvi cilj je bil vnesti čim več varovalk, da bi bile zaščite človekove pravice in temeljne svoboščine. “To se nam je zdela primerna rešitev, ker je zakonodajalec tisti, ki lahko z zakonom omejuje te pravice,” je dodala.
Nov zakon omejuje možnosti vladi, da bi uvajala tako represivne ukrepe, kot so bili policijska ura, zaprtje občinskih meja, obvezno nošenje mask v šolah, je povedala Bervar Sternad. Predlog uvaja tudi stopnjevitost, najprej se torej uvede manj invazivne. “Bolj, kot je epidemija v porastu, bolj ukrepi sledijo temu. In bolj, kot so ukrepi represivni, večji mora biti nadzor,” je rekla.
Epidemija se lahko ponovi, dobro je, da se pravna podlaga sprejme čim prej
V koaliciji so se takoj prvi teden sporekli, kdo naj zakon vloži, ali minister za zdravje Danijel Bešič Loredan ali poslanci, ali naj se obravnava po rednem ali skrajšanem postopku. Na koncu je premier Robert Golob koalicijske partnerje stisnil v kot, zato tudi ni vseh podpisov.
Spremembe niso bistvene, dodana je bila obveznost drugih zdravstvenih institucij, član strokovne skupine pa bo tudi mikrobiolog. Bervar Sternad veseli, da bo zakon obravnavan po skrajšanem postopku. Spomnila je, da je ustavno sodišče določilo dvomesečni rok za spremembo zakona o nalezljivih boleznih, a v tem času ni prišlo niti do javne razprave. “Jeseni se lahko epidemija ponovi, zato se strinjamo, da so ustrezne pravne podlage sprejete čim prej,” je rekla.
Predlog zakona ne prinaša obveznega cepljenja in novih kazni
Vsakič, ko je državni zbor odločal o zakonu o nalezljivih boleznih, tudi o tistem, ki ga je pripravila prejšnja koalicija, pa ga potem sama zrušila, se je zganil del civilne družbe. Poslancem so pošiljali na tisoče sporočil, da zakon zavrnejo, pred poslopjem so jih pričakali in zmerjali, celo pljuvali … Zdaj pa se širijo lažne informacije o tem, da zakon prinaša obvezno cepljenje in visoke kazni za kršitelje ukrepov.
“Predlog zakona se ne dotika obveznega cepljenja, zakon o nalezljivih boleznih cepljenje obravnava v drugem delu. Ne uvajamo novih kazni za protestnike. Nasprotno, predlagali smo črtanje drakonskih kazni, ki jih je uvedla prejšnja vlada. Žal se je pojavilo ogromno neresnic,” je odgovorila Bervar Sternad.
Bo pa vlada lahko predpisovala globe. Ko bo sprejela uredbo, bo z njo predpisala tudi primerno sankcijo. “Na področju prekrškov imamo sistemski zakon, ki daje jasne omejitve in razpone za predpisane kazni. Zato ni potrebe, da so kazni posebej opredeljene v zakonu o nalezljivih boleznih,” je pojasnila. Nad sankcijami strokovna skupina ne bo bdela, ta se bo ukvarjala predvsem z ukrepi in njihovo izvedbo, sankcioniranje kršitev pa je na vladi, gre za izvršilno vejo oblasti, je pojasnila.
Predlog zakona prinaša tudi objavljanje stališč stroke. “Videli smo razhajanja med stališči vlade in stroke, zato se nam zdi pomembno, da ljudje poznajo stališče stroke. Ljudje želijo vedeti, zakaj prihaja do omejitev,” je povedala Bervar Sternad.
Minister za zdravje Bešič Loredan za jesen napoveduje nov zakon o nalezljivih boleznih. “Naš predlog odgovarja samo na zadnjo odločitev ustavnega sodišča. Obstaja pa potreba po prenovitvi ostalih delov,” je rekla.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
#related-news_1
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!