V Sloveniji in tujini nagrajevana režiserka, ki jo opisujejo s superlativi. Nina Rajić Kranjac, je, kot sama pravi, "netaktna oseba" in je kljub morebitnim posledicam ni strah povedati, kar misli, da je prav. "Je pa res, da živim življenje, kjer nihče ni odvisen od mene, razen moj pes." V pogovoru za N1 pripoveduje o tem, kakšno bi moralo biti gledališče, kaj ji je dal Maribor, kako vidi številne nagrade, ki jih je dobila, zakaj rada dela z igralci in igralkami in kako je komunikacija ključna.
Kaj je impotentno gledališče? Kakšno svobodo dajejo selitve? Zakaj je potrebno okolje brez strahu in izključevanja? Zakaj njeno generacijo, generacijo 1991, vidimo kot lakmusov papir Slovenije in kaj je o naši državi, njenih dobrih in slabih plateh, Nina Rajić Kranjac povedala v podkastu?
Kako gradi odnos z igralkami in igralci, je kdaj naletela na steno? “Mene motivirajo ljudje,” pove v pogovoru. Kako se drži koncentracija v štiri-, pet- ali šesturnih predstavah? Kje je ranljiva kot človek in kot režiserka? Kaj je oz. bi moralo biti gledališče novega časa? Kaj je zapisala v svoje “ljubezensko pismo”? Kaj vse imajo z današnjim časom skupnega Angeli v Ameriki? “Jaz v bistvu občinstvu zelo zaupam,” poudarja. “Najbolj je zanimivo gledati, kje pozornost v resnici pada.” Kje pada in zakaj, izveste v N1 podkastu. Prav tako pa tudi, zakaj Rajić Kranjac pravi, da “moramo v smislu politične odgovornosti postati bolj zreli in v smislu zahtev prepoznavati tudi svoje dolžnosti”.
Celoten pogovor z nagrajevano režiserko Nino Rajić Kranjac lahko gledate ali poslušate v posnetku na vrhu strani. Spodaj v poslušanje ali ogled ponujamo še nekatere druge N1 podkaste, ki smo jih posneli nedavno:
