Kremelj je danes zavrnil pogoje, ki naj bi jih ameriški predsednik Joe Biden postavil za pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, in dodal, da se bo ruska ofenziva v Ukrajini nadaljevala. Putin naj bi bil sicer pripravljen na pogovore, a te otežuje ameriško nepriznavanje priključenih ozemelj, so dodali. Evropska komisija je medtem predstavila predlog zakonodajne podlage za uvrstitev kršenja sankcij na seznam kaznivih dejanj Evropske unije.
Joe Biden je v četrtek med državniškim obiskom francoskega predsednika Emmanuela Macrona dejal, da bi bil pripravljen na pogovore s Putinom, če bi ta dejansko želel končati spopade. “Pripravljen sem govoriti s Putinom, če dejansko obstaja interes, da bi se odločil iskati način za končanje vojne,” je dejal in dodal, da take pripravljenosti doslej še ni pokazal.
Na njegove besede so se danes odzvali v Kremlju. “Kaj je predsednik Biden dejansko povedal? Dejal je, da so pogajanja mogoča šele, ko bo Putin zapustil Ukrajino,” je novinarjem sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Kot je poudaril, Moskva zagotovo ni pripravljena sprejeti teh pogojev. “Vojaška operacija se nadaljuje,” je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP in pri tem uporabil izraz, s katerim Kremelj označuje rusko agresijo nad Ukrajino.
Putin je sicer po besedah Peskova pripravljen na pogovore za zagotovitev ruskih interesov, a tem na poti stojijo določena stališča Washingtona.
“ZDA ne priznavajo novih ozemelj kot dela Ruske federacije in to vsekakor otežuje iskanje skupnih izhodišč za pogovore,” je dejal. S tem je imel v mislih ukrajinske regije, katerih priključitev je po mednarodno nepriznanih referendumih razglasila Rusija.
Scholz v telefonskem pogovoru Putina pozval k umiku iz Ukrajine
Nemški kancler Olaf Scholz se je danes po telefonu pogovarjal s Putinom. Ruskega predsednika je glede na navedbe Berlina pozval k iskanju diplomatskih rešitev za končanje vojne v Ukrajini, vključno z umikom vojske.
V pogovoru, ki je trajal eno uro, je Scholz po besedah tiskovnega predstavnika obsodil zlasti ruske zračne napade na civilno infrastrukturo in izpostavil odločenost Nemčije v podpori Ukrajini pri zagotavljanju zmogljivosti za obrambo pred rusko agresijo.
Voditelja sta razpravljala tudi o vprašanju globalne prehranske varnosti, ki je zaradi vojne pod pritiskom, je še sporočil Scholzev predstavnik in dodal, da sta se Scholz in Putin strinjala, da “ostaneta v stiku”.
Putin je bil medtem v pogovoru glede na navedbe Kremlja kritičen do zahodnih držav, vključno z Nemčijo, ki da so destruktivne, ker Ukrajini pošiljajo orožje in urijo ukrajinske vojake. Prepričan je, da ima tovrstna podpora Zahoda za posledico nepripravljenost Ukrajine na pogajanja z Rusijo. Scholza je Putin tudi pozval, naj ponovno preuči politiko Nemčije do Ukrajine, obenem pa je branil obsežno raketiranje Ukrajine kot odziv na “provokacije Kijeva”. Zavzel se je še za to, da se v mednarodno preiskavo eksplozij na plinovodih Severni tok 1 in 2 vključi tudi Rusijo.
Ukrajinci razkrili število umrlih vojakov
Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je v četrtek zvečer razkril, koliko vojakov je Ukrajina izgubila na bojiščih. Podatkov o izgubah v vojaških vrstah sicer ne ruska ne ukrajinska stran ne razkrivata radi.
Od začetka ruske invazije je bilo v devetih mesecih ubitih od 10.000 do 13.000 ukrajinskih vojakov, je v četrtek zvečer sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. Kot je zatrdil, to potrjujejo uradni podatki generalštaba ukrajinske vojske, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po besedah Podoljaka za ukrajinsko televizijo Channel 24 bo predsednik Volodimir Zelenski sicer uradne podatke o številu žrtev javnosti razkril, “ko bo prišel pravi trenutek za to”.
Podoljak je medtem po poročanju britanskega BBC dejal, da je bilo na ruski strani ubitih že do 100.000 ruskih vojakov, od 100.000 do 150.000 pa naj bi bilo ranjenih, pogrešanih ali nezmožnih vrniti se na bojišče.
Pogosto objavljanje in komentiranje števila umrlih na nasprotni strani je treba razumeti kot del informacijske vojne.
Ugibanje o natančnih številkah
Natančnega in resničnega števila žrtev med svojimi vojaki obe strani ne razkrivata pogosto, skupno število umrlih vojakov pa skušajo oceniti tudi v tujini. Novembra je načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Mark Milley izjavil, da je bilo v Ukrajini od začetka ruske invazije ubitih ali ranjenih več kot 100.000 ruskih vojakov ter da so izgube po vsej verjetnosti podobne na ukrajinski strani.
Da je bilo doslej ubitih in ranjenih okoli 100.000 ukrajinskih vojakov, je ta teden dejala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Obe strani prav tako v svojih poročilih skušata minimizirati svoje izgube in tako preprečiti padec morale med svojimi vojaki. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je septembra dejal, da je bilo v bojih v Ukrajini ubitih 5937 ruskih vojakov.
Nova skrajno desna italijanska vlada je v četrtek sprejela odlok o podaljšanju dobave orožja Ukrajini do 31. decembra 2023. S tem uradni Rim nadaljuje politiko podpore Kijevu, ki jo je vodila prejšnja vlada. Parlament ima sedaj 60 dni časa, da odlok potrdi.
Bruselj predlaga uvrstitev kršenja sankcij med kazniva dejanja EU
Evropska komisija je danes predstavila predlog zakonodajne podlage za uvrstitev kršenja sankcij na seznam kaznivih dejanj Evropske unije. Ta predlog je povezan z majskim predlogom direktive, ki bi omogočila zaplembo nezakonito pridobljenega premoženja tistim, ki bi jih kršili.
Danes predstavljeni zakonodajni predlog je namenjen uskladitvi kaznivih dejanj, ki predstavljajo kršenje sankcij, in kazni za to. Tako bo kršitve lažje preiskovati, preganjati in kaznovati v vseh članicah na podoben način, pojasnjujejo v Bruslju. Predlog direktive tako vključuje seznam tovrstnih kaznivih dejanj. Med njimi je omogočanje dostopa posameznikom in pravnim osebam, ki so na seznamu sankcioniranih, do finančnih ali gospodarskih virov. Kaznivo dejanje pa bo predstavljalo tudi to, če ta sredstva ne bodo zamrznjena.
Na seznamu kaznivih dejanj, ki ga predlaga Bruselj, je še omogočanje vstopa sankcioniranim posameznikom v državo članico ali tranzit prek nje.
Poleg tega bi kaznivo dejanje predstavljalo trgovanje z dobrinami ali storitvami, katerih uvoz, izvoz, prodaja, kupovanje, tranzit ali prevoz je prepovedan ali omejen. Na seznamu je tudi zagotavljanje prepovedanih finančnih aktivnosti in drugih storitev, kot so pravno ali davčno svetovanje.
Kaznivo dejanje bi prav tako predstavljalo izogibanje sankcijam, pa tudi že sam poskus tega. Izogibanje sankcijam vključuje tudi neupoštevanje obveznosti poročanja o zamrznjenih sredstvih.
Komisija obenem predlaga skupno osnovo za kaznovanje teh dejanj, za posameznike bi najvišja kazen znašala najmanj pet let zapora. Za podjetja pa bi kazen znašala najmanj pet odstotkov globalnega prometa v preteklem poslovnem letu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje