Kandidat Levice Miha Kordiš je ves čas jasen in zagovarja slovenski izstop iz Nata. Manj pričakovano pa je spoznanje, da je pred rusko agresijo na Ukrajino možnost posvetovalnega referenduma o slovenskem članstvu v Natu dopuščal tudi predsedniški kandidat Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov Milan Brglez. Zakaj, je pojasnil v soočenju na N1. Ali Slovenija mora ostati članica severnoatlantskega zavezništva ali tudi onadva dopuščata možnost izstopa, smo vprašali še Vladimirja Prebiliča in Natašo Pirc Musar. Pa tudi, ali kandidati menijo, da bo Putin uresničil svoje grožnje o uporabi jedrskega orožja.
Stranka Levica in njen predsedniški kandidat Miha Kordiš že nekaj časa zagovarjata stališče, da bi Slovenija morala iz Nata izstopiti, saj da smo vojaško neogrožena država. Kordiš je na soočenju izpostavil, da je prav zdaj, ko ruski predsednik Vladimir Putin ponovno rožlja z jedrskim orožjem, ključen trenutek, da se o tem začne resno razmišljati.
“Meni je popolnoma nepojmljivo, da se z resnimi obrazi pogovarjamo o možnosti jedrske vojne. A smo mi kot zahodni establišment res znoreli? Človeštvo je soočeno s podnebnim zlomom, za katerega imamo le še desetletje časa, da ga rešimo. To pa je izključujoče, da se pogovarjamo o oboroževanju in jedrskem armagedonu,” je povedal Kordiš.
Izrazil je tudi skrb glede Natove najave tako imenovanega raketnega ščita, saj ta po njegovem mnenju ni namenjen zaščiti, v primeru »da neka država nate vrže celo točo jedrskih konic«, saj da ta ni zadosti učinkovit. “Če bi zveza Nato začela jedrsko vojno in tako rekoč zradirala tri četrtine ciljne države, potem bi bil povračilni udar bistveno šibkejši. In le v tem primeru bi ta raketni ščit imel neke minimalne možnosti zaščite,” je povedal Kordiš. Ob tem je še dodal, da “jastrebi” v Natovem štabu sprejemajo tudi odločitve o kolateralni škodi in po njegovem mnenju bi bilo zavezništvu popolnoma vseeno, če bi jedrska bomba padla na Ljubljano in zastrupila mesto. “Zanje je to sprejemljiva žrtev. In zato moramo izstopiti iz Nata, jedrske konice pa umakniti iz Evrope,” je še dodal.
Skupni predsedniški kandidat Gibanja Svoboda in SD Milan Brglez je v enem od soočenj dejal, da bi se pred rusko agresijo v Ukrajini v Sloveniji lahko pogovarjali tudi o možnosti posvetovalnega referenduma o članstvu naše države v zvezi Nato. Sicer je dodal, da bi po ruski agresiji to za Slovenijo pomenilo takšno izolacijo, ki je naši državi ne bi privoščil. Ali bi kot predsednik republike dopuščal možnost, da bi Slovenija iz Nata izstopila?
Brglez odgovarja, da je o možnosti izvedbe posvetovalnega referenduma razmišljal le v primeru, da Rusija ne bi napadla Ukrajine. “Šlo je za to, da sem dopuščal možnost, da bi še enkrat preverili strinjanje o članstvu v zvezi Nato, če bi bilo to potrebno,” je dejal Brglez, ki je sicer v enem od predvolilnih intervjujev zvezo Nato označil kot podaljšano roko interesov ZDA.
Pravi še, da je to takšna zadeva, o kateri ne more odločati zgolj politika, ampak bi o tem morali odločati na referendumu. “Če kot država vstopaš v neko takšno organizacijo, na katero sicer ne prenašaš svoje suverenosti, mora ta organizacija spoštovati neke vrednote. Tudi Nato bi jih moral, ampak če pogledamo realno, tega ne upošteva,” je povedal Brglez.
Po njegovem mnenju bi bila sicer možnost izpeljave posvetovalnega referenduma le, če do vojne v Ukrajini ne bi prišlo. Tako pa so se stvari spremenile in se bodo še nekaj časa postavljale na svoje mesto.
“Slovenija ne zna jasno povedati, kaj pričakuje od zveze Nato,” pa meni kočevski župan in obramboslovec Vladimir Prebilič. Pravi tudi, da pogreša aktivno slovensko diplomacijo, ki bi znala naše interese zvezi Nato tudi predstaviti. “V to zavezništvo je Slovenija šla zato, da bi si stroške obrambe porazdelili z drugimi državami. Na ta način so stroški obrambe cenejši in tudi racionalni. Če bomo iz Nata izstopili, bomo morali vse, kar se tiče obrambe, sami zagotoviti iz lastnega proračuna,” še pravi Prebilič.
Nataša Pirc Musar podpira članstvo v zvezi Nato in zdi se ji narobe, da nekateri članstvo v zavezništvu zagovarjajo le v primeru vojn. “Smisel Nata je kolektivna obramba, saj ne moremo vedeti, kdaj lahko pride do vojne. Zagovarjam članstvo v Natu, ker je pomembno za kolektivno obrambo,” je dejala nekdanja informacijska pooblaščenka.
Ji je pa Nato všeč tudi zaradi nekaterih drugih vidikov, ki jih poudarjajo, kot na primer dvojna raba tehnologije. “Ko se kupuje orožje, se gleda na to, da se ga lahko uporablja tako v vojni kot v mirnih časih. Veliko časa posveča tudi področju hibridnega vojskovanja, med katere sodijo kibernetski napadi, lažne novice,” še pravi Pirc Musar. Kot predsednica si želi tvorno sodelovati tudi v takšnih razpravah.
Celotno soočenje lahko pogledate na vrhu članka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
