Proučili so podatke šest milijonov ljudi. Pri kateri starosti začnejo bolečine hitro naraščati?

Nova obsežna raziskava, nedavno objavljena v Nature Medicine, je pokazala, da ženske pogosteje kot moški poročajo o bolečinah. Razlika je bila prisotna na vseh 11 delih telesa, ki so jih proučevali.

Raziskovalci z vsega sveta so izvedli, kot so zapisali, "eno največjih dosedanjih prizadevanj za uskladitev podatkov na področju epidemiologije bolečine". Zbrali so podatke o več kot šestih milijonih ljudi iz 118 držav med letoma 1990 in 2025. V raziskavo so bili vključeni ljudje, stari od pet do več kot sto let, izsledke povzema Guardian.

Raziskava je preučevala tudi razlike med različnimi deli sveta in obdobji človekovega življenja.

Ženske poročajo o več bolečinah

Raziskava je pokazala, da so ženske na vseh 11 delih telesa – glavi, obrazu, vratu oziroma ramenih, stopalih oziroma gležnjih, dlaneh oziroma zapestjih, komolcih, prsnem košu, hrbtu, trebuhu, kolkih in kolenih – poročale o več bolečinah kot moški.

Razlika je bila še posebej izrazita pri glavobolu ter bolečinah na obrazu in v trebuhu.

Pri moških in ženskah je bolečina najhitreje naraščala pred 55. letom, vrh pa je dosegla pri 75 letih ali pozneje. Bolečine v hrbtu, kolkih in kolenih so naraščale skozi vse življenje. To po besedah avtorjev kaže, da se precejšen delež celotnega bremena bolečine v življenju razvije v delovno aktivni odrasli dobi.

Približno 40 odstotkov sodelujočih je poročalo o bolečinah v hrbtu, medtem ko so bile najredkejše bolečine v obrazu, o katerih je poročalo dva odstotka sodelujočih.

V regijah z najnižjim indeksom človekovega razvoja (HDI) je bila razširjenost telesnih bolečin v poznejšem življenjskem obdobju bistveno večja. Med starejšimi je bila pojavnost bolečin v križu skoraj dvakrat tolikšna.

Krivulja bolečin skozi življenje

Raziskovalci so ugotovili, da je zelo intenzivna bolečina dosegla vrh okoli 50. leta, splošna oziroma razširjena bolečina pa okoli 70. leta.

"Naši rezultati na splošno kažejo, da verjetnost kakršnekoli bolečine s starostjo vztrajno narašča, medtem ko so najhujše oblike bolečine, ki najbolj omejujejo posameznika, sledile krivulji obrnjenega U: vrh so dosegle v srednji oziroma poznejši odrasli dobi, nato pa začele upadati," so zapisali avtorji raziskave.

Zanimivo je še, da se je potek močno razlikoval glede na vrsto bolečine. Glavoboli ter bolečine v trebuhu in obrazu so vrh dosegli prej v življenju in nato upadali, medtem ko so mišično-skeletne bolečine s starostjo praviloma postopoma naraščale.

Med mišično-skeletnimi bolečinami so bolečine v zgornjem delu telesa, vključno z vratom, rameni in komolci, dosegle vrh okoli srednjih let in nato upadale, medtem ko so bolečine v spodnjem delu telesa, vključno s hrbtom, kolki in koleni, naraščale skozi vse življenje. To je skladno z večjim vplivom dolgotrajnih mehanskih in degenerativnih obremenitev na dele telesa, ki nosijo telesno težo, so pojasnili avtorji raziskave.

Ta je pokazala tudi, da je bilo dobrih 18 odstotkov bremena bolečine mogoče pripisati kajenju, debelosti in nizkim dohodkom gospodinjstev.

"Razkorak med spoloma pri bolečini je resničen"

Da je raziskava prelomna zaradi ugotovitve, da ženske občutijo več bolečine kot moški na vseh preučevanih delih telesa, pravi direktor Centra za reproduktivno zdravje na Univerzi v Edinburgu Andrew Horne. "Bolečina najhitreje narašča tudi pred 55. letom, torej v obdobju, ko ženske delajo, skrbijo za druge in so v rodni dobi. To je močan dokaz, da je razkorak med spoloma pri bolečini resničen, dosleden in globalen. Kljub temu se bolečino žensk še vedno prepogosto zanemarja, premalo raziskuje in nezadostno zdravi," je poudaril.

Po njegovih besedah bi bilo treba za zmanjšanje tega razkoraka bolečino žensk v zdravstveni obravnavi jemati resno, podatke sistematično analizirati glede na spol, ustrezno financirati raziskave bioloških in družbenih vzrokov ter razvijati boljše in posameznicam prilagojeno zdravljenje.

"Zaskrbljujoč paradoks je, da ženske občutijo več bolečine, hkrati pa je večja verjetnost, da bo njihova bolečina prezrta, pozno diagnosticirana ali nezadostno zdravljena," pa je povedala profesorica pediatrične nevroznanosti na Univerzi v Oxfordu Rebeccah Slater. "Ta izjemno obsežna raziskava kaže, da je večje breme bolečine pri ženskah presenetljivo dosledno na različnih delih telesa in v izjemno raznoliki svetovni populaciji," je dejala.