Prelom v zdravljenju multiple skleroze

V podkastu Zdravje z Alenko Kesar nevrolog prof. dr. Uroš Rot, eden vodilnih strokovnjakov na področju obravnave multiple skleroze v Sloveniji pojasnjuje, da gre za vnetno bolezen, pri kateri se poškoduje zaščitna ovojnica živcev, ki lahko prizadene možgane, hrbtenjačo in vidne poti. Prav zato so tudi znaki bolezni tako raznoliki.

Če bi podkast raje poslušali, lahko to storite spodaj:

Bolezen tisočerih obrazov

Multipla skleroza se pri vsakem bolniku pokaže drugače. Pri nekaterih se začne z motnjami vida, pri drugih z mravljinčenjem, nestabilnostjo ali nenadno utrujenostjo, ki je ni mogoče razložiti. Pogoste so tudi težave s koncentracijo in spominom, ki jih bolniki pogosto dolgo ne povežejo z boleznijo.

"Individualni odtis bolezni je pri vsakem bolniku drugačen," poudarja sogovornik. Pri večini se bolezen začne z zagoni, to so obdobja poslabšanja, ki jim sledijo izboljšanja. Sčasoma pa lahko pri delu bolnikov preide v napredujočo obliko, pri kateri se simptomi počasi, a vztrajno stopnjujejo.

Kaj boste slišali v tej epizodi?

• kateri so prvi znaki, ki jih ne gre prezreti
• zakaj se bolezen pojavi v mlajšem obdobju
• kakšna je vloga virusa Epstein-Barr
• kako poteka diagnostika
• katere možnosti zdravljenja so danes na voljo
• zakaj je zgodnje zdravljenje ključno
• kako živeti aktivno življenje z diagnozo

Vzrok neznanka, povezave vse jasnejše

Natančnega vzroka bolezni medicina še ne pozna, vse več raziskav pa kaže na močno povezavo z okužbo z virusom Epstein-Barr. K tveganju prispevajo tudi kajenje, pomanjkanje vitamina D ter nekateri vplivi iz obdobja adolescence. Bolezen je pogostejša pri ženskah, kar strokovnjaki povezujejo tudi s hormonskimi vplivi.

Med prvimi znaki so lahko nenadna izguba vida na enem očesu, odrevenelost ali mravljinčenje okončin, motnje hoje ali dvojni vid. Značilno je, da se simptomi razvijejo v nekaj dneh, nato pa se v nekaj tednih delno ali celo povsem izboljšajo.

Imunsko zdravljenje spreminja napredovanje bolezni

Diagnoza multiple skleroze danes temelji na magnetni resonanci in analizi likvorja, ki omogočata zanesljivo prepoznavo bolezni. "Zagone praviloma umirjamo s kortikosteroidi, največji napredek pa smo dosegli na področju imunskega zdravljenja," pojasnjuje prof. dr. Rot. Na voljo je več kot 15 zdravil, ki lahko pomembno zmanjšajo pogostost zagonov in upočasnijo napredovanje bolezni.

Sodobni pristop temelji na zgodnjem in dovolj intenzivnem zdravljenju, saj študije kažejo, da to dolgoročno prinaša boljše izide, čeprav z večjim tveganjem za neželene učinke. Pomemben del raziskav je usmerjen tudi v prihodnost: med najbolj obetavnimi smermi je razvoj cepiva proti virusu Epstein-Barr virus, ki bi lahko vplivalo na pojavnost multiple skleroze.

Življenje z diagnozo ni konec

Kljub kronični naravi bolezni se možnosti za kakovostno življenje bolnikov izboljšujejo. Pomembno vlogo imajo redna telesna aktivnost, dobra telesna kondicija in skrb za splošno zdravje.

"Naš cilj je, da bolniki živijo čim bolj normalno življenje, da delajo, ustvarjajo družino in ostajajo aktivni," poudarja sogovornik. V Sloveniji z multiplo sklerozo živi približno 3.500 ljudi, podpora pa vključuje tudi rehabilitacijo, osebno asistenco in močno društveno mrežo.

Spremljajte podkast Zdravje z Alenko Kesar

Podkast lahko spremljate vsako nedeljo na N1 ter na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.