Je SDS še v Evropski ljudski stranki? “Da. V tem trenutku.”

Evropske Volitve 25. Feb 202405:45 10 komentarjev
Ljudmila Novak in Romana Tomc
Ljudmila Novak in Romana Tomc (Foto: Borut Živulović/Bobo)

Pred junijskimi evropskimi volitvami vse največje politične skupine čaka potrjevanje vodilnih, tako imenovanih "spitzenkandidatov". Stranke slovenske desnice, vse članice Evropske ljudske stranke (EPP), so pri tem razklane. Edini njihovi kandidatki Ursuli von der Leyen podporo odrekajo v SDS in SLS, medtem ko jo NSi podpira. Ljudmila Novak SDS že sprašuje: "Ste vi še v EPP?" Za zdaj so. A zakaj po volitvah morda ne bodo več?

Še nekaj več kot 100 dni je do evropskih volitev, ko bo preko 400 milijonov volilcev v članicah EU izbiralo 720 poslancev Evropskega parlamenta (EP), edine neposredno voljene institucije v Evropski uniji. V petek je predsednica republike Nataša Pirc Musar z odlokom za 9. junij razpisala volitve evropskih poslancev v Sloveniji.

Prihodnji mesec bodo vse največje evropske politične stranke potrdile še svoje volilne programe in tudi vodilne kandidate.

Sedanja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je, čeprav je veljala za favoritko za novo generalno sekretarko zveze Nato, na koncu sporočila, da gre vendarle po še en mandat na čelu komisije.

Njena desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), ki je že od evropskih volitev 1999 najmočnejša politična sila v EU, se bo na predvolilnem kongresu v Bukarešti zbrala 6. in 7. marca. Von der Leyen se kot edina poteguje za mesto “spitzenkandidatke” in ima v EPP tudi prepričljivo podporo, zlasti v največjih državah, z domačo Nemčijo na čelu.

Ursula von der Leyen
Foto: Liesa Johannssen/REUTERS

Slovenija ima v tem mandatu v klopeh EPP štiri evropske poslance, ki prihajajo iz treh strank. Romana Tomc in Milan Zver iz SDS, Franc Bogovič iz SLS in Ljudmila Novak iz NSi.

A Ursulo von der Leyen podpira samo Ljudmila Novak, ki naj bi na letošnjih evropskih volitvah nastopila na devetem mestu kandidatne liste NSi, najverjetnejši nosilec liste pa bo sodeč po napovedih predsednik stranke Matej Tonin.

Ljudmila Novak je za N1 pojasnila, da je Ursulo von den Leyen podprla, ker je v času kriz uspešno povezovala in odločala. “Vedno smo ukrepali, tako pri covidu kot zaradi vojne v Ukrajini, bili smo bolj ali manj enotni. Tu ji je uspelo”, ocenjuje, ostaja pa kritična do njene politike zelenega prehoda.

To področje je sicer vodil nekdanji podpredsednik komisije Frans Timmermans iz vrst Evropskih socialistov in demokratov (S&D), a je po besedah Ljudmile Novak kasneje von der Leyen “določene stvari spremenila, umaknila je denimo direktivo o pesticidih”.

Podporo Ursuli von den Leyen je Ljudmila Novak izrazila, še preden bi to storila tudi njena matična stranka. A ni pričakovati, da je ne bi na kongresu EPP v začetku marca podprla tudi delegacija NSi.

“Naša končna podpora kandidatki za vodenje Evropske komisije v Evropskem parlamentu pa bo odvisna od tega, v kolikšni meri se bodo njena stališča ujemala z našimi, tudi pri migracijski politiki, ki mora biti bolj dosledna v nadzoru zunanjih meja in pri preprečevanju zlorab azilnih postopkov,” pravijo v NSi.

SLS že odločila, SDS še ne

Ravno zeleni prehod je največji kamen spotike za SDS in SLS in eden glavnih razlogov, da Ursule von der Leyen ne vidijo več na čelu Evropske komisije.

Franc Bogovič pravi, da so njeni rezultati na področju kmetijske, energetske, okoljske in gospodarske politike “zelo slabi”. Predsednik SLS Marko Balažic pa dodaja: “Neustrezno je naslovila tudi migracije. In ne verjamem, da bi lahko zdaj zagovarjala drugačno politiko. Zato je ne bomo podprli.”

Franc Bogovič
Franc Bogovič (Foto: Žiga Živulović jr./Bobo)

V SDS se medtem uradno še niso odločili, a sodeč po zapisih in izjavah najvidnejših članov SDS je stvar jasna. Romana Tomc, sicer tudi podpredsednica SDS, je za N1 dejala, da v stranki že obstaja “neko splošno stališče, da Ursula von der Leyen ni izpolnila naših pričakovanj.”

Romana Tomc pri tem našteva tri stvari. Zeleni prehod, pri katerem je predsednica Evropske komisije po njenih besedah šla “preko vseh meja”, saj “vidimo proteste kmetov prav zaradi teh ukrepov.”

In migracijsko politiko, saj EU nima pravega odgovora “kako jih zaustaviti”, in vladavino prava, kjer je bilo po mnenju Romane Tomc veliko dvojnih pravil, tudi na primeru Slovenije.

Ursula von der Leyen v Črni na Koroškem
Ursula von der Leyen v Črni na Koroškem (Foto: Borut Živulović/Bobo)

Nosilka liste SDS ob tem priznava, da je Ursula von der Leyen edino ime v EPP za ta vplivni položaj, a dodaja: “Ni pa rečeno, da bo tako ostalo, veliko časa je še,” pri čemer spomni na primer Manfreda Webra, ki je bil vodilni kandidat EPP na prejšnjih evropskih volitvah, pa je na koncu zaradi pomanjkanja podpore pri sestavi Evropske komisije tik pred zdajci “vskočila” v širši evropski javnosti dokaj neznana obrambna ministrica Nemčije Ursula von der Leyen.

Ljudmila Novak: Je SDS še v EPP?

Ko je Ljudmila Novak podprla Ursulo von den Leyen, je evropski kandidat SDS in podpredsednik stranke Aleš Hojs zapisal, da ga nepodpora Franca Bogoviča, Milana Zvera in Romane Tomc veseli in dodal, da pa je “za Ljudmilo Novak škoda besed.”

Ljudmila Novak mu odgovarja: “Ja, potem pa naj se tudi SDS odloči, ali je še članica Evropske ljudske stranke ali ne več.” “Seveda smo”, ji žogico vrača Romana Tomc, ki poudarja, da je SDS “zelo trden del EPP. V tem trenutku.” To, da ne podpirajo Ursule von der Leyen, po njenih besedah še nič ne pomeni.

Ljudmila Novak in Romana Tomc
Ljudmila Novak in Romana Tomc (Foto: Žiga Živulović jr./Bobo)

Ampak: ali je mogoče, da SDS zapusti EPP in gre še bolj desno?

Med vidnimi člani SDS je po informacijah N1 sicer že precej razširjeno prepričanje, da SDS v Evropski ljudski stranki nima več kaj iskati v primeru, da EPP ponovno zmaga, Evropsko komisijo pa spet sestavi s socialisti (in liberalci).

Nekateri viri v Bruslju že napovedujejo, da bi v tem primeru SDS lahko prestopila v skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki jo vodi italijanska premierka Giorgia Meloni, poleg njene stranke Bratje Italije pa so del te desne, blago evroskeptične politične skupine tudi poljska stranka Zakon in pravičnost, ODS češkega premierja Petra Fiale, skrajno desni Švedski demokrati in Vox iz Španije.

Edina skupina v Evropskem parlamentu, ki je še bolj desna od te, je evroskeptična Identiteta in demokracija (ID), v kateri je med drugim tudi nemška skrajno desničarska stranka Alternativa za Nemčijo, ki med drugim zagovarja deportacije migrantov.

Skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) se bo pridružila tudi madžarska vladajoča stranka Fidesz Viktorja Orbana, ki je sredi tega mandata zapustila EPP, da bi preprečila izključitev. Orban je to tudi javno napovedal, nekateri naši sogovorniki v Bruslju pa stališča SDS, tudi o Ursuli von den Leyen, že vidijo na “Orbanovi liniji.”

Romana Tomc za N1 pravi, da morebitno vnovično sodelovanje EPP in S&D “skorajda ni povezano” s trenutno predsednico Evropske komisije. Pričakuje pa, da bo na teh volitvah zmagala desnica. To lahko pomeni, da bodo v SDS počakali, s kom bo novo Evropsko komisijo sestavila verjetno zmagovita EPP in če jo bo ponovno s socialisti in liberalci, utegne SDS Evropsko ljudsko stranko zapustiti.

“Treba je sodelovati, ne pa izključevati”, pravi Romana Tomc in dodaja, da se zavzema za komisijo iz desnih strank, ki pa morajo biti proevropske. “In to ECR gotovo je, zato jih vidim v tej koaliciji,” še dodaja nosilka liste SDS na letošnjih evropskih volitvah.

Kdo so “spitzenkandidati” drugih evropskih strank?

Stranka Evropske levice, članica katere je tudi slovenska Levica, je na sobotnem predvolilnem dogodku v Ljubljani predstavila svojega “spitzenkandidata”. To je Walter Baier iz vrst avstrijskih komunistov.

levica, evropska levica, asta vrečko
Waler Baier v družbi slovenske Levice v soboto v Ljubljani (Foto: Borut Živulović/BOBO)

Stranka evropskih socialistov (PES), v kateri je SD, bo svojega kandidata izbrala prihodnji konec tedna v Rimu. Za ta položaj se bo potegoval evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice iz Luksemburga Nicolas Schmit. 

V skupini evropskih liberalcev Renew, v kateri je tudi Svoboda Roberta Goloba, je postopek malce bolj zapleten. Vodilnega kandidata oziroma skupino kandidatov ter skupne programske točke bodo predvidoma potrdili v drugi polovici marca v Bruslju.

(STA)

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje