Delodajalci menijo, da bo učinek zakona za pomoč gospodarstvu skromen

Gospodarstvo 07. Dec 202216:32
električna energija kapica
Foto: Profimedia

Delodajalske organizacije so prepričane, da predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize ne rešuje osnovnega problema, in sicer visokih ponudb za zakup elektrike za leto 2023. Po njihovem bo zato učinek vladne uredbe izjemno skromen.

Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize ne rešuje osnovnega problema, visokih ponudb za zakup elektrike za leto 2023. Vladna uredba o mehanizmu določanja cen na ponudbe ni vplivala, zato bo tudi učinek zakona izjemno skromen, pravijo v delodajalskih organizacijah.

“Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah. Tako bodo prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar bo pripeljalo do odpuščanja odvečnih delavcev, česar pa si nihče v podjetjih ne želi,” so, kot so sporočili, v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), Združenju delodajalcev Slovenje (ZDS) in Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) zapisali v pozivu premierju ter ministrom za gospodarstvo, infrastrukturo, finance in delo.

V primeru odpuščanja tudi subvencioniranje začasnega čakanja na delo ne bo zadostovalo

V primeru odpuščanja tudi ukrep subvencioniranja začasnega čakanja na delo ne bo zadostoval, saj bo glede na predlog omejen na največ 30 delovnih dni. “Podjetja, ki bodo prisiljena v zmanjševanje ali ukinitev proizvodnje, bodo izgubila posle, ki se jih v tako kratkem času ne da nadomestiti, če sploh,” so opozorili.

Predlog po njihovih navedbah sicer vsebuje nekatere pripombe gospodarstva, in sicer je bilo upoštevano načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se bo pri upravičencu, ki je bil v letu 2021 zaprt zaradi odloka vlade glede epidemije covida-19, lahko kot referenčno obdobje upoštevalo enako obdobje v letu 2019, v katerem je posloval brez teh omejitev, kar bo potrjeval z izjavo.

Vključena je tudi pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti, ki jo predvideva evropski okvir, za katero pa je treba pridobiti formalno priglasitev Evropske komisije.

V predlog zakona je bilo dodano tudi določilo, da bodo morala podjetja, ki so upravičena do pomoči, ki presega štiri milijone evrov, ob izpolnjevanju dodatnih zaostrenih pogojev pridobiti še naknadno potrditve vlade s posebnim sklepom.

Vlada brez posvetovanja dodatno omejitev

Na drugi strani je vlada, kot pravijo, brez posvetovanja s predstavniki gospodarstva v predlog vnesla dodatno omejitev, da bodo podjetja, ki imajo zakupljeno električno energijo oz. plin za leto 2023 po ceni do 150 oz. 79 evrov na megavatno uro (MWh), upravičena le do enostavne pomoči, torej za najmanjšo od petih predvidenih oblik pomoči.

S tem ukrepom je vlada v bistvu postavila spodnjo mejo obljubljenega koridorja, ne pa tudi zgornje meje, kar podjetja že od samega začetka zahtevajo in pričakujejo, so zapisali.

“Slovensko gospodarstvo ne potrebuje proračunskega denarja. Potrebuje pa konkurenčne in primerljive pogoje, kot jih imajo podjetja v drugih državah. Uspešno gospodarstvo pa je predpogoj za družbeno blaginjo,” so navedli in izrazili pričakovanje, da bo vlada v postopku sprejemanja zakona v DZ spremenila sporne člene in gospodarstvu zagotovila “pomoč, kot jo zasluži, sicer bo napovedana milijardna pomoč gospodarstvu ostala le mrtva črka na papirju”.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar