Spremembe pri bolniških in dopustih, višja obdavčitev za napotene delavce, višja obdavčitev dobičkov ... Vlada v času, ko so naše največje trgovinske partnerice že v recesiji ali pa se ta napoveduje, po oceni gospodarskih združenj pretirava z nalaganjem dodatnih bremen podjetjem. Zato se danes v okrepljeni zasedbi – petim reprezentativnim združenjem, ki sodelujejo v ekonomsko-socialnem svetu, se bo pridružilo še devet drugih – dobijo s predsednikom vlade Robertom Golobom.
Na sestanku pri predsedniku vlade Robertu Golobu, ki bo danes popoldne, bo sodelovalo 14 gospodarskih združenj, nam je povedal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Marjan Trobiš.
Sestanek je sklican na pobudo gospodarstvenikov. Ker v vladi po njihovi oceni ni posluha za pripombe petih reprezentativnih gospodarskih združenj, so zdaj razširili nabor udeležencev, ki naj bi vladi poskušali orisati realne razmere v gospodarstvu. “Tako ne gre, približujemo se recesiji, po drugi strani pa ves čas nove obremenitve,” nam je dejal Trobiš.
Na današnji sestanek med drugim prihajajo nemška gospodarska zbornica in ameriška gospodarska zbornica ter Združenje manager.
Bremena za gospodarstvo
Gospodarstveniki zadnje mesece redno opozarjajo na hitro povečevanje bremen, ki jim jih nalaga vlada. Potem ko so se v zadnjih dveh letih zviševali stroški dela in energentov, zdaj v nekaterih panogah že zaznavajo upadanje naročil, iz trgovinskih partneric pa prihajajo novice o hitrem ohlajanju. Po oceni gospodarstva je zato ravnanje vlade nesprejemljivo.
Povzemamo nekaj zakonodajnih sprememb, ki so vplivale na gospodarstvo:
- Dolgotrajna oskrba: Poleti letos sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi uvaja prispevek v višini enega odstotka bruto plače, ki ga bosta od 1. julija 2025 plačevala tako delodajalec kot delojemalec. Nekateri delodajalci bodo verjetno prevzeli tudi delež delojemalca, da ne bodo posegli v njegovo neto plačo.
- Zakon o delovnih razmerjih: S predlogom, ki je še v usklajevanju, vlada v slovensko zakonodajo prenaša nekatere evropske direktive (ena denimo predvideva dodaten dopust za zaposlene, ki skrbijo za ostarele starše), za gospodarstvo pa so nesprejemljive nekatere druge spremembe. Ministrstvo Luke Mesca je denimo na podlagi podatkov o številu femicidov pri nas predlagalo, da bi bile žrtve zavarovane pred odpovedjo, imele pa bi deset dni dodatnega plačanega dopusta. Prispevki bodo breme delodajalca.
- Zakon o izvajanju čezmejnih storitev: Čez tri mesece začne veljati določilo zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki povečuje obdavčitev za napotene delavce. Delodajalci so spremembo zakona o čezmejnem izvajanju storitev na ekonomsko-socialnem svetu lani podprli, a pod pogojem, da bo tudi za delavce zasebnih podjetij uvedena dohodninska olajšava, ki že velja za javne uslužbence. Vladna stran jim je to sprva obljubila, nato pa idejo opustila. V gospodarstvu je dodatno završalo prejšnji teden, ko je vlada – kot smo razkrili na N1 – v predlogu zakona o izvrševanju proračuna za prihodnje leto določila enoletni odlog izvajanja zakona (torej zvišanja obdavčitve), a le za javni sektor. Združenja predlagajo, da bi se izvajanje zakona zamaknilo za eno leto.
- Spremembe pri bolniških: Marca lani je prejšnja vlada bolniško odsotnost, ki bremeni delodajalca, skrajšala s 30 na 20 dni, vlada pa zdaj predlaga, da bi nadomestila bolniške odsotnosti spet obračunavali po starem – da bi torej delodajalec spet kril 30 dni. To področje urejata zakona o delovnih razmerjih ter o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
- Višji davki: Vlada v okviru zakona o obnovi poleg solidarnostnega prispevka za prebivalce in podjetja snuje dvig nekaterih davkov. Prvi je davek na bilančno vsoto bank, “realna možnost” pa je po besedah ministra Klemna Boštjančiča tudi dvig stopnje davka od dohodka pravnih oseb, in sicer prihodnje leto z 19 na 21 odstotkov, leto kasneje pa na 22 ali 23 odstotkov. Zvišano davčno stopnjo naj bi uveljavili za štiri ali pet let.
