Vlada načrtuje dodatno obdavčitev bank v višini 0,2 odstotka bilančne vsote za obdobje pet let, s katero namerava zbrati pol milijarde evrov. Minister Klemen Boštjančič pa je dejal, da banke ne bodo edine, ki bodo dodatno prispevale za sanacijo.
Začasna obdavčitev bank, ki jo je včeraj napovedal premier Robert Golob, bo pravno urejena v tako imenovanem zakonu o obnovi, ki bo obravnaval sistemske ukrepe za odpravo posledic največje naravne nesreče v zgodovini Slovenije. Sprejet naj bi bil prihodnji mesec.
Z davkom na bilančno vsoto namerava država zbrati 100 milijonov letno oziroma pol milijarde evrov v petih letih.
“Razumemo, da je bančni sektor zadržan do novih davčnih obremenitev, a vseeno si kot vlada želimo, da bo, kar ne nazadnje izhaja tudi iz skupnih pogovorov, tudi sam razumel situacijo in upoštevaje sistemsko vlogo, ki jo ima v finančnem in širšem gospodarskem prostoru, pomembno prispeval k obnovi Slovenije po nedavni naravni katastrofi,” pravijo na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič.
Na popoldanski novinarski konferenci je minister na vprašanje N1, ali bo davek veljal že za letošnje leto in ali obstaja tveganje retroaktivnosti, ki jo ustava z redkimi izjemami prepoveduje, dejal, da za zdaj samo napovedujejo davek, o podrobnostih pa se z bankami še pogovarjajo. Več bo znanega, ko bo spisan predlog zakona.
Potrdil pa je, da se bodo pri odmeri davka upoštevala že plačana prostovoljna vplačila bank v sklad SOS oziroma vplačila prispevkov bank za omenjeni sklad iz naslova solidarnostnih delovnih sobot ali solidarnostnega prispevka. Kot smo pisali, so nadzorniki NLB upravi banke nedavno odobrili 15-milijonsko vplačilo v sklad.
Učinek na javne finance bo večji kot pri covidu
Boštjančič se ne strinja z oceno fiskalnega sveta, da se je vlada prenaglila z uvajanjem novih davkov in da bi morala najprej pogledati, koliko škode lahko pokrije s proračunskimi prerazporeditvami.
Kot je dejal, bo škoda milijardna, davki pa ‘postranski’ vir. Največ naj bi še vedno zbrali s spremembo proračunskih prioritet vlade in zadolževanjem. “Že zdaj vemo, da bo učinek krize na javne finance večji kot pri covidu.”
Kaj pa energetika in drugi?
Boštjančič je napovedal tudi, da vlada z ukrepi še ni zaključila. “Strinjam se, da banke ne smejo in ne morejo biti edine, ki bodo nosile delež pri obnovi,” je dejal. Tu omenimo, da že zdaj velja, da bodo s solidarnostnimi sobotami oziroma prispevkom v proračun prispevala vsa podjetja in državljani.
Boštjančič je na vprašanje, ali bodo obdavčili tudi denimo energetiko, dejal, da ima vlada na voljo različne ukrepe. V energetskem sektorju, pa tudi drugih podjetjih s prevladujočim lastniškim deležem države, lahko denimo zaradi specifične lastniške strukture presežne dobičke poberejo na drugačen način.
Minister je verjetno ciljal na izplačila dobička v obliki dividend.
V zavarovalniškem sektorju je po oceni ministra medtem letos položaj precej drugačen kot v bančništvu. Zavarovalnice bodo namreč zaradi ujm izplačevale visoke škode.
Vsekakor pa z bankami vprašanja prispevka podjetij za obnovo po poplavah še ni končano. “Že danes delamo analize za primer, če bi bili potrebni dodatni prispevki, a če bo do tega prišlo, bo to skozi dialog z gospodarstvom,” je dejal minister.
MF: Presojali smo vpliv na finančno stabilnost
Na ministrstvu so sicer v jutranji pisni izjavi o davku navedli, da so banke v pogovorih o davku v zadnjih dveh tednih najbolj izpostavljale različen položaj posameznih bank, vpliv na njihovo prihodnje poslovanje, časovno omejitev ukrepov ter upoštevanje kapitalskih zahtev bank.
Pred odločitvijo za davek so se na ministrstvu posvetovali z Banko Slovenije in zdaj trdijo, da “je končni predlog sprejemljiv tudi z vidika vpliva na bančni sektor in širše finančne stabilnosti”.
V postopku odločanja so upoštevali mnenje Evropske centralne banke (ECB), ki je lani špansko vlado, ko je ta snovala obdavčitev bank (o njihovem modelu smo pisali na tej povezavi), pozvala k izvedbi analize vpliva dodatne obdavčitve na stabilnost finančnega sistema.
Vlada je sledila tudi mnenju ECB, ki je – prav tako v španskem primeru – navedla, da z dodatno obdavčitvijo zbrana sredstva ne bi smela biti namenjena pokrivanju primanjkljaja državnega proračuna, ampak da morajo biti sredstva porabljena namensko. Davek na slovenske banke se bo stekal v Skladu za obnovo Slovenije (sklad SOS), iz katerega se bodo tudi zagotavljala nepovratna in povratna sredstva za financiranje prebivalstva, gospodarstva in infrastrukture za saniranje škode po poplavah.
Bilančno vsoto bank prvič obdavčil že Pahor
Leta 2011 so poslanci potrdili zakon o davku na bilančno vsoto bank. Takratna vlada Boruta Pahorja davka ni uvedla le zaradi proračunskih prihodkov (takrat je bila Slovenija že globoko v dolžniškem breznu), ampak po poročanju medijev tudi zato, da bi banke prisilila, da bi kreditirale podjetja.
Bankam so naložili davek v višini 0,1 odstotka bilančne vsote (torej pol manj, kot je zdajšnji predlog vlade), ki pa so ga lahko znižale z olajšavo v višini 0,167 odstotka posojil podjetjem.
Davek je veljal do konca leta 2014, podatki na strani ministrstva za finance pa kažejo, da so banke v letu 2012, ko je bilančna vsota znašala 49 milijard evrov, kar je malo manj kot danes (51,3 milijard evrov), plačale 7,4 miijona davka. Iz tega lahko sklepamo, da so banke koristile olajšave.
V letu 2013, ko so bile banke v velikih težavah in smo jih konec leta tudi sanirali, se je bilančna vsota zmanjšala, vsota davka pa povečala na 18,3 milijona evrov. V letu 2014 so banke plačale 26,5 milijona evrov davka.
Danes so banke z vidika kapitalske ustreznosti v precej boljšem položaju, je pa – kot že rečeno – tudi davek, ki ga snuje vlada, višji kot tisti pred desetletjem.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
