Prvi oktobrski vikend ni bil v znamenju jeseni, temveč temperaturnih rekordov. Včeraj so meteorologi na merilni postaji v Dobličah pri Črnomlju izmerili kar 31,3 stopinje Celzija, s tem pa je bil postavljen tudi slovenski oktobrski rekord. A to ni bil edini včerajšnji rekord – izjemno visoke temperature so izmerili tudi v nekaterih drugih krajih po državi in celo v gorah. O tem, zakaj v zadnjih dneh termometri kažejo poletne temperature, smo se pogovarjali s klimatologom agencije za okolje Gregorjem Vertačnikom.
Za nami je zelo poleten začetek oktobra, nov klimatološki mejnik pa smo dosegli včeraj, saj je bil marsikod po Sloveniji najtoplejši oktobrski dan. Zlasti toplo je bilo v sredogorju in ponekod po nižinah.
Tako so meteorologi v Beli krajini izmerili več kot 30 stopinj Celzija. Podobno toplo je bilo v tem kraju 23. oktobra 1973, ko so bile temperature malenkost pod 30 stopinj Celzija. “Včeraj se je živo srebro prvič povzpelo oktobra nad 30 stopinj,” je za N1 pojasnil klimatolog Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik. Oktobrski temperaturni rekord za celotno Slovenijo od začetka meritev so včeraj izmerili na merilni postaji v Dobličah pri Črnomlju, kjer se je temperatura okoli 14. ure povzpela na kar 31,3 stopinje Celzija. Prejšnji rekord, in sicer 30,0 stopinje Celzija, je bil izmerjen 5. oktobra 2011 na Slapu pri Vipavi. Rekordno toplo je bilo tudi v Murski Soboti, kjer so izmerili 28,9 stopinje Celzija. S tem so presegli prejšnji rekord iz 23. oktobra leta 1973, ko je bilo dobrih 28 stopinj Celzija.
Rekordno toplo je bilo tudi na nekaterih merilnih postajah v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji. V Babnem Polju (na nadmorski višini 756 metrov) je bilo prvič nad 25 stopinj Celzija – natančneje 25,2 stopinje Celzija, rekordno toplo je bilo tudi ponekod v gorskem svetu. Na Rudnem polju so izmerili 21 stopinj Celzija. Medtem pa v prestolnici včeraj ni bilo rekorda, saj je bilo deloma oblačno s premalo sonca, da bi se ozračje dovolj segrelo. “Smo pa na nekaterih merilnih postajah najvišjo temperaturo ta mesec izmerili že 3. oktobra. Takrat je bilo v Novem mestu 29 stopinje Celzija, na Kredarici pa 15 stopinj Celzija, kar je tudi oktobrski rekord,” je podatke predstavil klimatolog, ki je ob tem dodal, da so bile temperature v začetku oktobra za nekaj stopinj nad dolgoletnim povprečjem. Ponekod je za 5 stopinj topleje, kot je običajno za ta čas.
Včerajšnji dan je poleg visokih temperatur postregel tudi z izrazito ohladitvijo. Po temperaturnem višku se je namreč zlasti ob meji s Hrvaško zvečer hitro ohladilo. Toplo zračno maso je v višinah spodrezala hladna fronta od vzhoda, ki je naše kraje oplazila v večernem času. To je bilo še posebej vidno v Murski Soboti, kjer se je kmalu po najvišji vrednosti (28,9 stopinje Celzija) močno ohladilo. V dveh urah za celih 11 stopinj Celzija. Hladnejša zračna masa je ponoči dosegla tudi Primorsko, kjer pa je bila precej manj izrazita, saj se je zrak ob spuščanju ob dinarski pregradi v nižinah Primorske precej segrel.
Temperaturni rekordi v prvih dneh oktobra niso bili omejeni samo na Slovenijo, ampak na precejšnji del Evrope, v pasu od Španije do Poljske. “V praktično vseh državah od Španije do Poljske so izmerili visoke temperature zraka. V Španiji so namerili nad 37, v Franciji pa več kot 30 stopinj Celzija. Včeraj se je ob Padski nižini segrelo do 34,5 stopinje Celzija, kar je tudi rekord za mesec oktober. V Avstriji so v preteklih dneh izmerili nov državni rekord, in sicer 30,3 stopinje Celzija. Tudi drugod po svetu je bilo v začetku oktobra rekordno toplo, denimo na severu Afrike, na Bližnjem vzhodu in v Iranu. “To nenavadno vreme pa ni bilo samo izjemno toplo, ampak tudi zelo prostorsko obsežno,” je izpostavil Vertačnik.
Zakaj je te dni tako toplo?
Kot je za N1 pojasnil Vertačnik, je bilo toplo vreme v prvih dneh meseca posledica zelo tople zračne mase v višinah, ki je nad naše kraje dotekala večinoma od severozahoda. Ta se je prek Alp zlasti včeraj spuščala in se še dodatno segrela. “Tam, kjer je zračna masa dosegla nižine in je bilo hkrati sončno, smo izmerili oktobrske rekorde,” je dodal Arsov klimatolog. Ob tem velja dodati, da je topla zračna masa po Vertačnikovih besedah nad naše kraje prišla po dokaj nenavadni poti. “Običajno imamo višje temperature takrat, ko k nam priteka zrak od jugozahoda iznad Sredozemlja. “Tokrat pa je zračna masa bila zelo topla predvsem zato, saj se je ogrela v močnem anticiklonu nad zahodnim in srednjim delom Evrope in od tam spustila prek Alp na naše kraje.”
Vertačnik je ob tem poudaril, da bi 31 stopinj Celzija lahko dosegli pred že nekaj desetletji, vendar je bila verjetnost za to bistveno manjša, kot je sedaj. “Če se bo ozračje še naprej segrevalo, lahko že v sredini tega stoletja pričakujemo, da bomo na vsakih nekaj let oktobra izmerili nad 30 stopinj Celzija,” je opozoril. Temperaturni rekordi pa ne vplivajo zgolj na ozračje, temveč tudi na zemljo. Pri višjih temperaturah zraka je izhlapevanje namreč višje, zato se tla hitreje sušijo. Po navedbah klimatologa je bil september, razen zgornjega Posočja, kar suh, ponekod celo zelo suh. “Po avgustovskih poplavah so se tla precej osušila. Trenutno smo v precej sušnem obdobju, ki pa ga bo končalo deževje, ki je napovedano v naslednjih dneh.
Kakšno bo vreme v prihodnjih dneh?
Lepo vreme nas bo sicer spremljalo še vse do sobote, ko bodo dnevi povečini sončni in za ta letni čas topli. Najvišje dnevne temperature bodo v notranjosti okoli 25 stopinj Celzija. Jutra bodo po nekaterih nižinah meglena, a vseeno ne prav sveža za prvo polovico oktobra. V nedeljo je pričakovati, da nas bo prešla hladna vremenska fronta. V nedeljo in ponedeljek po trenutnih napovedih kaže na večinoma oblačno vreme z občasnim dežjem, v torek in sredo pa bo predvidoma suho. Naslednjo sredo lahko pričakujemo tudi izrazito ohladitev. Najnižje jutranje temperature se namreč bodo, glede na trenutne izračune vremenskih modelov Arsa, približale ničli, na Gorenjskem in Notranjskem pa bo že zmrzovalo.
Ne glede na napovedano ohladitev in dež bo prva polovica oktobra verjetno ostala najtoplejša do sedaj. “Tudi leta 2011 je bil začetek oktobra podobno topel kot letos, vendar se je 6. oziroma 7. oktobra močno ohladilo in je bil preostanek oktobra večinoma podpovprečno topel. Kakšne temperature bodo v drugi polovici meseca, še ne vemo, dolgoročne oziroma sezonske napovedi pa kažejo, da bosta verjetno tudi druga polovica oktobra in november toplejša od dolgoletnega povprečja,” je še poudaril Vertačnik.
Kakšna bo zima? Čeprav so sezonske napovedi za Evropo precej nezanesljive, je za zdaj večja verjetnost, bo tudi zima nadpovprečno topla že samo zato, ker so praktično vsa morja, ki obkrožajo Evropo, nadpovprečno topla. “Če bomo imeli od vzhoda ali severa več prodorov hladnega zraka, je seveda možnost, da bo zima “normalno” hladna ali celo hladnejša od dolgoletnega povprečja. Je pa ta scenarij manj verjeten od tistega, da bo nadpovprečno toplo. Zima bo najverjetneje v slogu zadnjih nekaj zim, ki so bile večinoma pretople,” je za N1 še pojasnil Gregor Vertačnik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje