Slovenci v trgovinah, restavracijah in drugje še vedno raje plačamo z gotovino kot z bančno kartico. Pravzaprav še več gotovinskih plačil kot pri nas opravijo samo še v eni državi z evrom. Skupina državljanov si želi, da bi pravico do uporabe gotovine vpisali v ustavo – kot pravijo, zlasti zaradi strahu pred nadzorom, ki ga prinaša plačevanje z bančnimi karticami. 30.000 podpisov naj bi že zbrali. Ministrstvo za finance pravi, da uporaba gotovine ni ogrožena. Kaj pa Banka Slovenije in ekonomist?
Slovenci ostajamo zvesti gotovini – kar 73 odstotkov vseh plačil na fizičnih prodajnih mestih namreč opravimo z bankovci in kovanci, kaže študija o plačilnih navadah potrošnikov v evrskem območju, ki so jo lani izvedli v okviru Evropske centralne banke (ECB). Plačevanju z gotovino so bolj kot Slovenci naklonjeni le še Maltežani (77 odstotkov).
Za Slovenijo sta se na lestvici, kjer gotovina pri plačevanju še vedno kraljuje, uvrstili še naši sosedi – Avstrija (70 odstotkov) in Italija (69 odstotkov). Tudi na lestvici, ki je v obzir zajela skupno vsoto plačil z gotovino, je Slovenija na visokem tretjem mestu, pred njo sta le Malta in Litva.
Na drugi strani lestvice pa močno izstopata Finska in Nizozemska, kjer potrošniki z gotovino opravijo le še petino vseh nakupov. V teh dveh državah večino nakupov na fizičnih prodajnih mestih opravijo z bančnimi karticami.
Primerjava po državah, kjer kot plačilno sredstvo uporabljajo evro, kaže trend upadanja uporabe gotovine, ki pa še naprej ostaja prevladujoči plačilni instrument pri vsakodnevnih plačilih. Če so potrošniki še leta 2016 na fizičnih prodajnih mestih gotovino uporabili v 79 odstotkih primerov, se je leta 2019 ta odstotek zmanjšal na 72 odstotkov, lani pa že na 59 odstotkov.
Slovenci ne spreminjajo svojih navad
Čeprav se uporaba gotovine v večini držav z evrom v zadnjih letih zmanjšuje, pa ostaja delež gotovinskih plačil v Sloveniji in Estoniji praktično nespremenjen, še kaže študija ECB.
To pomeni, da potrošniki v Sloveniji pri plačilu še vedno uporabljajo bankovce in kovance, tudi v zadnjih letih pa svojih navad večinoma niso spremenili in po karticah ne posežejo pogosteje.
Gotovino želijo vpisati v ustavo
Kljub temu, da večina potrošnikov pri plačevanju v Sloveniji še vedno uporablja gotovino, se v združenju Povezani smo zavzemajo za vpis gotovine v ustavo. Njihovi prostovoljci pred upravnimi enotami po državi do konca meseca zbirajo podpise – do srede so zbrali 43.095 podpisov za začetek postopka, s čimer so presegli zahtevanih 30.000 podpisov.
Zbiranje podpisov pa še ni zaključeno, zato pozivajo k podpori, saj želijo preprečiti “digitalno suženjstvo”, je ob tem dejal predstavnik združenja Ivan Jurgec.
Predlog za začetek postopka za spremembo ustave lahko da dvajset poslancev državnega zbora, vlada ali najmanj trideset tisoč volilcev. O predlogu odloči državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.
Med zagovorniki podpisa gotovine v ustavo najdemo tudi nekaj znanih imen, med drugim igralko in pevko Tanjo Ribič s svojim soprogom Brankom Đurićem, pa tudi stand-up komika, igralca in TV-voditelja Vida Valiča.
Trojica je pred dnevi na Facebooku ljudi na primer pozvala, naj oddajo podpis in tako zaščitijo pravico do plačevanja z gotovino.
Pobudniki menijo, da “uvedba digitalnega denarja in opustitev gotovine ogrožata našo svobodo in zasebnost ter lahko vodita do popolnega nadzora”. Združenje na svoji spletni strani ob tem navaja nekaj razlogov, zakaj bi bilo dobro pravico do plačevanja z gotovino zapisati v ustavo.
Kot pravijo, lahko potrošniku v brezgotovinski družbi sledijo – tako njegovi lokaciji kot nakupom. “V vsakem trenutku se bo vedelo, kje ste in za kakšne potrebe zapravljate svoj denar,” so zapisali.
Prav tako se bojijo morebitnih sankcij, “če bo potrošnik opravljal nesprejemljive nakupe”. V kolikor se bo zdelo tem upravljalcem, da se npr. ne obnašamo okolju prijazno z našimi nakupi ali da živimo po njihovem mnenju nezdravo in potrošniško nesprejemljivo ali da nismo ‘dovolj poslušen državljan’, nas bodo ‘opozorili’ na to oziroma nas sankcionirali, podobno kot kitajski sistem socialnega kreditiranja,” so še zapisali predlagatelji.
Gotovina pa na drugi strani po njihovem mnenju omogoča svobodo, anonimne nakupe in donacije.
V združenju tudi trdijo, da bo pri gotovinskem plačevanju bankovec za 50 evrov še vedno vreden 50 evrov. Če pa v restavraciji plačamo z bančno kartico, bo lastnik te restavracije pri tem plačilu plačal provizijo (okoli 1,5 evra). Tako bo po njihovih navedbah teh 50 evrov po 30 opravljenih transakcijah vrednih le še 5 evrov, preostalih 45 evrov pa bo dobila banka.
Naj dodamo, da se je združenje Povezani smo v preteklosti med drugim zavzemalo tudi za izstop Slovenije iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ter opozarjalo na pasti in manipulacije LGBT v šolah in vrtcih.
Tudi plačevanje z gotovino “stane”
Na Banki Slovenije na njihove očitke odgovarjajo, da je treba, ko je govora o stroških plačila z različnimi načini, upoštevati, da vsak način plačila družbo stane in gotovina pri tem nikakor ni izjema. Ob tem navajajo stroške, ki nastanejo s preverjanjem pristnosti gotovine, transportom, varovanjem, nadomestili za pologe na transakcijske račune …
“Višina stroškov je odvisna od posamezne vrste načina plačila ter podpornih procesov, ki so povezani z morebitno izdajo plačilnega instrumenta, njegovo distribucijo, hrambo, varovanjem, načinom poravnave transakcije itd. Področje stroškovne učinkovitosti z vidika družbe kot celote raziskujejo nekatere centralne banke,” so navedli za N1.
Pojasnili so še, da Banka Slovenije niti ne sme niti ne more neposredno vplivati na poslovne odločitve trgovcev, katera plačilna sredstva bodo sprejemali. “Poleg tega so njihove odločitve pogojene z bilateralnimi dogovori (o stroških in drugih pogojih) med njimi in njihovimi ponudniki (npr. bankami) glede uporabe določenih plačilnih instrumentov,” so dodali.
“V povezavi z nadomestili za kartične transakcije še pojasnjujemo, da uredba EU o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije, ki se v Sloveniji uporablja neposredno, določa, da so medbančne provizije, ki so glavni sestavni element nadomestil trgovcev za kartice in kartična plačila, pri plačilnih transakcijah s potrošniškimi debetnimi karticami omejene na 0,20 odstotka vrednosti posamezne transakcije, medtem ko so medbančne provizije pri plačilnih transakcijah s potrošniškimi kreditnimi karticami omejene na 0,30 odstotka vrednosti posamezne transakcije,” so še dodali.
Evropska direktiva oziroma naš zakon pa določa, tudi prepoved zaračunavanja nadomestil, ki bi jih za sprejem kartice kot plačilnega instrumenta zahtevali prejemniki plačil, npr. trgovci, pri plačilih s plačilnimi karticami.
Zaradi vse večjega zanimanja za to temo so se v četrtek oglasili tudi na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič. Kot so zapisali, uporaba gotovine kljub razvoju digitalnega bančništva in drugih oblik plačilnih storitev ni ogrožena. Navedli so, da za dostop do gotovine in obveznost njenega sprejemanja že zdaj obstajajo zadostne pravne podlage.
“Enotna evropska valuta evro je urejena v predpisih Evropske unije, v prvi vrsti v Pogodbi o delovanju EU. Ta določa, da so samo bankovci, ki jih izdajajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke, zakonito plačilno sredstvo v EU. Nadalje tudi evropska uredba o uvedbi evra določa, da so evrski bankovci in kovanci edini, ki imajo status zakonitega plačilnega sredstva v sodelujočih državah članicah,” so zapisali.
Kot so dodali na ministrstvu, skladno s predpisi EU tudi zakon o uvedbi evra določa, da se v Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo izključno evrski bankovci in kovanci. To pomeni, da je potrošnikom zagotovljena splošna pravica, da plačilo izvedejo z evrsko gotovino, za razliko od negotovinskih oblik plačevanja, za katere take splošne obveznosti ni, razen, ko je predpisana s področnimi zakoni.
Na ministrstvu pravijo, da je kljub digitalnemu napredku skrb za uporabo gotovine v prihodnosti odveč. “S ciljem ohranitve možnosti gotovinskega plačevanja je namreč Evropska komisija junija letos v okviru zakonodajnega paketa, povezanega s preučevanjem možnosti uvedbe tako imenovanega digitalnega evra, objavila tudi predlog evropske uredbe o evrobankovcih in evrokovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu.
Omenjena uredba jasno določa pravila, na podlagi katerih bo tudi v prihodnje zagotovljen dostop do gotovine in obveznost njenega sprejemanja, tudi v primeru dejanske uvedbe digitalnega evra. Ta bi v tem primeru predstavljal le dodatno obliko enotne valute evro.”
Dodali so, da na ministrstvu ne dajejo prednosti nobeni obliki plačevanja, temveč odločitev o njihovi uporabi prepuščajo trgu. “Pomembno pa je, da imajo ljudje možnost izbire, zato znova poudarjamo, da uporaba gotovine ni ogrožena,” so zaključili.
Ali pri plačilu z gotovino res ni stroškov?
O očitkih, ki jih navajajo zagovorniki vpisa gotovine v ustavo, smo govorili tudi z ekonomistom Anžetom Burgerjem s Fakultete za družbene vede (FDV). Kot je pojasnil, nek strošek plačamo tudi pri plačilu z gotovino, in sicer na več mestih: ko na primer na bankomatu dvignemo denar, za to plačamo (razen pri dvigu na svoji banki).
Sem spada še strošek poslovanja oziroma prenosa gotovine. Tudi podjetja po navedbah sogovornika plačujejo za pologe gotovine stroške banki. Pri tem je omenil še strošek varovanja, polnjena in popravila bankomata. In ti stroški so že vsi vračunani v končne stroške.
Tudi del stroška, ki ga imajo banke z zaposlenimi na okencih, je povezan z gotovino: prejemanje gotovine, dajanje gotovine. To plačujemo vsakokrat kot komitenti bank z letnimi prispevki. O argumentu zagovornikov vpisa gotovine v ustavo, da po 30 transakcijah z bančno kartico zaradi stroškov od 50 evrov ostane le 5 evrov, pa Burger pravi, da so stroški transakcij manjši z brezgotovinskim poslovanjem kot pri poslovanju z gotovino.
O raziskavi ECB, ki kaže, da v Sloveniji pretežno še vedno plačujemo z gotovino, je Burger pojasnil, da je to v skladu z zaostankom Slovenije v primerjavi z drugimi državami EU v digitalni pismenosti in uporabi digitalnih tehnologij. Po njegovih besedah bo trajalo še nekaj let, da se starejše generacije ‘vključijo’, mlajše generacije pa to že uporabljajo.
Po besedah sogovornika je to povezano tudi s tem, da ima v primerjavi z bolj razvitimi državami pri nas večji del prebivalstva težave z nizkimi dohodki. “Z dvigom gotovine imajo verjetno večji nadzor nad porabo.
Če imate dovolj denarja, kot v zahodnih državah, pa plačujete s kartico. In tudi če nimate točno nadzora nad stanjem, imate toliko zaloge,” je dejal. Ob tem je navedel primer upokojencev, ki dvignejo ves denar in lahko nato spremljajo, koliko denarja še imajo do konca meseca.
Ob tem je omenil tudi sivo ekonomijo, ki je eden od razlogov, zakaj v Sloveniji uporabljamo več gotovine. V Sloveniji je namreč še vedno precej uveljavljeno, da ljudje neko storitev plačajo “na roko”.
Ker se nadomestila za opravljanje plačilnih storitev zelo razlikujejo, v Banki Slovenije spodbujajo transparentnost na področju nadomestil s ciljem olajšati uporabnikom izbiro ponudnika. Na spletni strani objavljajo paketna nadomestila, ki jih banke in hranilnice zaračunavajo potrošnikom za storitve, vezane na plačilni račun. Nepotrošnikom pa omogočajo enostaven dostop do cenikov različnih bank, so za N1 še zapisali v banki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje