Oktobra smo porabili dobro petino manj zemeljskega plina kot je bila povprečna oktobrska poraba v zadnjih petih letih. "Upad porabe je v večji meri posledica manjše potrebe za ogrevanje," pravijo v podjetju Plinovodi. V zadnjem trimesečju smo tako porabo skupno zmanjšali za več kot 15 odstotkov, kar pomeni, da izpolnjujemo zavezo, dano Evropski uniji (EU).
Članice Evropske unije, tudi Slovenija, so se julija zaradi negotovosti na plinskem trgu zavezale k prostovoljnemu zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov v času od letošnjega avgusta do marca prihodnje leto. Slovenija je po treh mesecih – in pred začetkom kurilne sezone – na dobri poti, da ta cilj izpolni.
Avgusta se je glede na povprečje zadnjih petih let poraba zmanjšala za 14 odstotkov, septembra za 11 odstotkov (prihranek bi bil večji, če ne bi v Šoštanju zagnali plinskih elektrarn), oktobra pa smo z 21,5-odstotnim znižanjem varčevanje precej okrepili. V celotnem trimesečju (od avgusta do oktobra) smo tako za zdaj izpolnili zavezo o 15-odstotnem zmanjšanju porabe.
Kot so nam povedali v podjetju Plinovodi, smo oktobra porabili 611 gigavatnih ur (GWh) plina, razlog pa je predvsem nadpovprečno toplo vreme (po prvih podatkih Agencije RS za okolje je bila povprečna temperatura najvišja po letu 1950). “To je povzročilo, da je pri odjemalcih, ki se ogrevajo na zemeljski plin, prišlo do zamika začetka kurilne sezone v mesec november,” pravijo v podjetju, ki ga vodi Marjan Eberlinc. Dodajajo, da je k primerljivo nižji porabi delno prispeval tudi industrijski sektor.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje