“Konec političnim kvotam, sicer bomo zavozili še tista podjetja, ki jih imamo”

Gospodarstvo 02. Apr 202206:00 > 09:055 komentarjev
Irena Prijović
Foto: Žiga Živulović jr. /Bobo

Po imenovanju do nedavnega še državnega sekretarja za energetiko in člana SDS Blaža Košoroka na položaj generalnega direktorja državne Gen energije ostra opozorila o nevarnostih in tveganjih političnega kadrovanja letijo z vseh koncev. Ali si lahko politika res umije roke s tem, ko reče, da je nekdo strokovnjak, ki ga je imenoval nadzorni svet in ne politika? Kakšne so posledice političnih kadrovanj? In zakaj Irena Prijović, nadzornica, zaradi katere je odletel Šarčev generalni sekretar, pravi, da je treba prakso političnih kvot enkrat za vselej presekati?

Irena Prijović je generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije in tista nadzornica, zaradi katere je moral v času vlade Marjana Šarca odstopiti generalni sekretar stranke LMŠ Brane Kralj.

Avgusta 2019 jo je Kralj v funkciji generalnega sekretarja tedaj vladajoče stranke poklical po telefonu in ji kot predsednici nadzornega sveta v družbi Uradni list dejal, da država pričakuje imenovanje Igorja Šoltesa (na letošnjih volitvah kandidata na listi stranke SD; op.a.) za direktorja Uradnega lista. Od nje je tudi zahteval, da mu poroča o kadrovskem postopku in to “mimo oziroma pred kakršno koli komunikacijo s Slovenskim državnim holdingom”.

Irena Prijović je te pritiske prijavila Slovenskemu državnemu holdingu in protikorupcijski komisiji, potrdila jih je tudi v javnosti. Da politična kadrovanja prinašajo korupcijska tveganja, znova opozarja tudi zdaj po imenovanju do nedavnega še državnega sekretarja za energetiko in člana stranke SDS Blaža Košoroka na položaj generalnega direktorja državne družbe Gen energija.

Blaž Košorok, sekretar na MZI
Blaž Košorok, sekretar na MZI (Žiga Živulović jr./BOBO)

V primeru Košoroka ni problem strokovnost, saj se razume, da gre za osebo, ki je bila na podlagi strokovnih kompetenc imenovana že na položaj državnega sekretarja, pravi, a dodaja: “Problem je pot, način imenovanja.”

Priporočila v skladu z dobro prakso so namreč takšna, da naj v primeru imenovanj državnih funkcionarjev ali funkcionarjev političnih strank v uprave državnih družb med eno in drugo funkcijo mine vsaj pol leta. To je tako imenovano “obdobje ohlajanja”, saj neposreden prestop iz funkcije s politično močjo v upravo državne družbe (sploh pa, če se to zgodi znotraj iste “panoge”, kot se je to zgodilo v primeru Košoroka) predstavlja “veliko korupcijsko tveganje.”

Poleg tega je vlada Košoroka s funkcije državnega sekretarja za energetiko na ministrstvu za infrastrukturo razrešila v začetku tedna. Samo dva dni kasneje ga je nadzorni svet potrdil na mesto novega generalnega direktorja Gen energije. “Razrešitev na seji vlade je seveda lahko jasen indic, za koga naj se nadzorni svet odloči,” poudarja Prijović.

Če bi Košorok hotel postati nadzornik v državni družbi, bi bilo polletno “ohlajanje” obvezno, saj ga narekuje zakonodaja, ki pa tega istega pogoja ne predpisuje, ko gre za imenovanja v organe upravljanja državnih družb. “In to je nonsense,” pravi generalna sekretarka Združenja slovenskih nadzornikov, ki ni edino združenje, ki prav v teh dneh opozarja na problem korporativnega upravljanja po slovensko.

Da politična kadrovanja po principu naši-vaši prinašajo tudi negativno kadrovsko selekcijo in škodijo podjetjem, poudarjajo tudi v Gospodarskem krogu, ki združuje AmCham, Združenje Manager, Gospodarsko zbornico Slovenije in Združenje bank, in ki naj bi v nastajajoče Zavezništvo za Slovenijo pritegnilo še Obrtno-podjetniško zbornico, ljubljansko in mariborsko univerzo in SAZU ter kot partnerje v debato o tem, kakšno Slovenijo potrebujemo, skušalo pritegniti še sindikate.

Kdo te je nastavil?

Tistim politikom, ki si “umijejo roke” s tem, da rečejo, da je politično imenovani kandidat na čelu državnega podjetja strokoven, da ga je imenoval nadzorni svet (in ne politika), Irena Prijović odgovarja: “Politika se ne neha pri nadzornem svetu Slovenskega državnega holdinga. Preko političnih kvot se nadaljuje tudi v druge nadzorne svete družb v državni (so)lasti. Ob takih izjavah iz politike gre za to, da se v resnici delajo norca iz sistema, ki so ga sami postavili. Ko rečejo, da politično imenovani nadzorniki delajo samostojno in neodvisno, da politika s tem nima nič. Že s tem, ko imajo vpliv na sestavo nadzornega sveta, imajo vzvod moči. Poleg tega je velika razlika, ali izbiraš med najboljšimi ali izbiraš med našimi. Če so ti nestrokovni, lahko firmo tudi zavozijo. Če so strokovni, a politično imenovani, pa obstaja tveganje, da ne bodo zmeraj delovali v interesu družbe, saj bo lahko ves čas nekdo hodil k njim in jih opominjal, kdo jih je v resnici nastavil. Da so torej nekaj dolžni, da naj to vrnejo s kakšnim poslom ali z zaposlovanjem ljudi, ki morda niso najboljši kader za tisto družbo.”

Ta dejstva so na dlani vsem, tudi ministrom in drugim politikom, nadaljuje Prijović, a se nič več ne zgodi, nihče ne odstopi in ne prevzame odgovornosti. “To se samo poslabšuje. Minister Andrej Vizjak bi moral v primeru afere Petan odstopiti, pa ni. To zmanjšuje legitimnost celotni vladi. Ne samo posamezniku, ki je v tem primeru popolnoma izgubil integriteto. Vsaka politična oblast, ki pride, naredi še eno neumnost več. Medtem pa občutljivost, kaj je prav in kaj narobe, izginja. Bom navedla primer nekdanjega premierja Šarca, ki se dotika tudi mene v primeru Uradni list. Ne glede na to, kakšna afera je takrat izbruhnila, je zahteval odstop generalnega sekretarja. Od tedaj je minilo že dve leti in pol in v sedanjem ozračju in apatiji se sprejemajo ta neprimerna ravnanja brez prevzemanja politične odgovornosti. To je narobe.”

Na vprašanje, kaj pričakuje, kaj mora po njeni oceni na področju korporativnega upravljanja narediti politika, pa Prijović odgovarja, da udejanjenje jasnih pravil in smernic, ki naj se jih vsi tudi držijo. Kdor se jih ne bo, pa naj za to odgovarja z odstopom ali pa denimo odškodninsko odgovornostjo.

In še nekaj: “Treba je narediti konec političnim kvotam. Mi rabimo strokovnjake brez žiga, čigavi so. To se mora nehati. Sicer bomo še tista podjetja, ki jih imamo, zavozili,” zaključi Irena Prijović.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar