Vladajoča koalicija se z bankami dogovarja za dodatni prispevek, ki bi ga vplačale v sklad za obnovo po avgustovskih poplavah. "Vsi ukrepi grejo v smeri solidarnosti. Tisti, ki imajo več, prispevajo več, in to velja tudi pri podjetjih. Znan je položaj bank predvsem v letošnjem letu," je pred dnevi dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Zakaj želi vlada najprej dodatno obremeniti prav banke in zakaj jo v teh namerah podpira velik del javnosti?
V četrtkovih Odmevih na nacionalni televiziji je finančni minister Klemen Boštjančič tudi dejal: “Imamo intenzivne pogovore z bankami, predvsem izvajamo tudi vrsto analiz, se pogovarjamo z Banko Slovenije o tem, kaj bi bil ustrezen prispevek bank. Glede tega lahko napovem, da bomo to verjetno komunicirali v prihodnjih nekaj dneh.”
Neuradno se je omenjalo, da premier Robert Golob od bank pričakuje med pol milijarde in milijardo evrov, medtem ko so bile banke po zadnjih neuradnih informacijah pripravljene prispevati skupaj 50 milijonov evrov, čeprav ni jasno, ali je to vse ali velja ta znesek samo za letos.
V prihodnjih dneh naj bi bilo znano, ali in kako bo finančno ministrstvo poseglo.
Zakaj želi vlada za sanacijo več iztržiti prav od bank?
V zadnjem letu banke zvišujejo obrestne mere za posojila in so ta v povprečju višja od povprečja v evrskem območju, na drugi strani pa obrestne mere za depozite držijo le malenkost nad ničlo (razen v akcijskih ponudbah, ki jih zdaj ponujajo nekatere banke). Medtem banke za deponiranje denarja pri Evropski centralni banki (ECB) čez noč ta hip dobijo 3,75 odstotka na leto.
Bankam tako skokovito rastejo čisti obrestni prihodki. Po podatkih Banke Slovenije so imele vse skupaj v prvih štirih mesecih letos 422,8 milijona evrov čistih obrestnih prihodkov, kar je dvakrat toliko kot v istem obdobju lani, ko jih je bilo 211,7 milijona evrov.
Pri največji slovenski banki NLB so v prvem polletju letos zabeležili za 159,6 milijona evrov čistih obresti, v prvem lanskem polletju pa 77,6 milijona.
Pred kratkim je edino NLB napovedala zvišanje obrestnih mer za depozite, druge banke o tem, vsaj za zdaj, ne razmišljajo.
Na račun velikih škarij med depozitnimi in posojilnimi obrestnimi merami bodo banke letos beležile tudi visoke dobičke. Po podatkih Banke Slovenije so v prvih šestih mesecih letos ustvarile 466,8 milijona evrov čistega dobička, kar je za 144,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. NLB je v prvem letošnjem polletju ustvarila 223,3 milijona evrov čistega dobička, kar je več kot trikrat toliko kot v enakem obdobju lani, ko je pod črto zabeležila 66,9 milijona evrov.
Napoved visokih letošnjih dobičkov bank zaradi obrestnih razlik vznemirja tudi javnost, ki ima banke v želodcu iz več razlogov.
Kaj ljudje zamerijo bankam?
Prvič, leta 2013, potem ko je izbruhnila finančna kriza, je bilo v slovenske banke vbrizganih skoraj pet milijard davkoplačevalskih evrov. Dokapitalizacija, s katero je država stabilizirala bančni sistem, ki so ga zamajala slaba posojila, se je pozneje izkazala za preveč obsežno.
Tri leta po sanaciji je Dnevnik objavil izsledke sicer zaupne študije ekonomista Veljka Boleta, ki je izračunal, da je bila sanacija bank pretirana za več milijard evrov. Samo v primeru NLB in NKBM je bila ocena kapitalskega primanjkljaja skupno precenjena za poldrugo milijardo evrov. Kljub temu vlada ni izpeljala dekapitalizacije, s čimer bi presežni del vsote, vrnila v proračun.
Drugič, banke so šele letos začele komitentom vračati del stroškov ob predčasnem poplačilu posojila, kar jim narekuje zakon o potrošniških posojilih iz leta 2010. Bralka, ki je pred dvema letoma poplačala stanovanjsko posojilo, letos pa od prijateljice izvedela, da ji v takem primeru pripada povračilo stroškov, nam je dejala: “Absurdno se mi zdi, kako da tega banke niso dolžne narediti samodejno.” Banke so se zganile šele, ko je regulator Banka Slovenije aprila letos dala jasno vedeti, da so tisti, ki predčasno poplačajo posojilo, upravičeni do delnega vračila skupnih stroškov posojila.
In tretjič, banke so kljub obetom o visokih dobičkih letos, ki jih bodo skovale na račun razlike med depozitnimi in posojilnimi obrestnimi merami, odločile, da podražijo storitve. BKS bo storitve za prebivalce podražila oktobra, Nova KBM in SKB pa novembra. Kar je vsaj nenavadna odločitev v času vroče politične razprave o dodatnem prispevku bank za financiranje sanacije po poplavah. Zanimivo je, da je NLB od podražitev, ki jih je najavila za 1. avgust, odstopila.
“Iluzorno je pričakovati, da se banke ne bodo odzvale”
Čeprav je iz vsega jasno, zakaj so prav dobički bank v fokusu vlade Roberta Goloba, pa so tu tudi določena tveganja. To večkrat omeni tudi minister Boštjančič, ki poudarja, da vse ukrepe sprejemajo z mislijo na finančno stabilnost.
Ekonomist Igor Masten na vprašanje, ali bi – hipotetično – iz bančnega sistema lahko odtegnili 300 milijonov evrov, ne da bi pri tem zamajali to pomembno panogo, odgovarja, da je pravkar končan stresni test pokazal, da je naš bančni sistem robusten. “Glede na obseg kapitala v tem primeru nobena banka ne bi postala insolventna,” pravi.
Dodaja pa je, da je iluzorno pričakovati, da se banke na tak odtegljaj ne bodo odzvale. “Najprej bodo prilagodile posojilno aktivnost. Ta se lahko zmanjša, kar bi pomenilo, da tudi naložbe v okviru sanacije po poplavah ne bodo tekle, kot bi lahko. Poleg tega bodo strošek davka prenesle v višje obrestne mere in opravnine.”
Po njegovem mnenju bi davek, če je ta potreben, moral biti nediskriminatoren in bi moral zajeti vse gospodarske panoge.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje