Ob razpravah o morebitni izredni obdavčitvi bank za financiranje škode zaradi nedavnih poplav je minister za finance Klemen Boštjančič omenjal španski model. Za kateri model obdavčitve gre in koliko denarja bi se nateklo v sklad za obnovo po poplavah, če v izračun vzamemo poslovanje bančnega sektorja v prvih štirih mesecih letos?
Več evropskih držav se je v zadnjem letu že odločilo za izredno obdavčitev bank. Med njimi je Španija, po kateri bi se zgledovalo slovensko finančno ministrstvo.
“Vprašanje izrednih davkov ni dano z mize,” je finančni minister Klemen Boštjančič nedavno odgovoril na vprašanje, ali morda tudi Slovenija razmišlja o uvedbi davka na izredne dobičke bank, kakršnega je v začetku meseca sprejela Italija (video spodaj). Dodal je, da finančno ministrstvo “zelo zelo natančno” preučuje španski primer.
Zdaj na ministrstvu uradno pravijo le, da nadaljujejo pogovore z bankami, med drugim o možnem prispevku bančnega sektorja za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov. Poudarjajo pa, da možnosti presojajo ob upoštevanju vpliva tovrstnih izrednih obremenitev na finančno stabilnost v državi.
Kako so banke obdavčili Španci
Konec lanskega leta je španski senat potrdil obdavčitev največjih bank, ki imajo letno več kot 800 milijonov evrov prihodkov iz naslova čistih obresti in čistih opravnin (provizij) skupaj. Te banke bodo letos in prihodnje leto plačale davek v višini 4,8 odstotka vsote čistih obresti in čistih opravnin, s čimer naj bi vlada v Madridu zbrala okoli tri milijarde evrov. V Združenju španskih bank so se glede tega obrnili na sodišče, ker po njihovem izredna obdavčitev slabi konkurenčnost bank. Odločitev sodišča še ni znana.
Letos skokovita rast čistih obresti
Vprašanje je, ali in kje bi slovenska vlada postavila mejo, torej katere banke bi obdavčila, če bi se odločila za španski model.
Dejstvo pa je, da čisti obrestni prihodki slovenskega bančnega sektorja skokovito rastejo od lanskega poletja, ko je Evropska centralna banka (ECB) začela dvigovati obrestne mere. Posojila se od takrat hitro dražijo, medtem ko slovenske banke za depozite obrestnih mer niso dvigovale. Po podatkih Banke Slovenije so banke v Sloveniji v prvih štirih mesecih letos imele 422,8 milijona evrov čistih obrestnih prihodkov, kar je dvakrat toliko kot v istem obdobju lani, ko jih je bilo 211,7 milijona evrov. Na drugi strani so se neto opravnine letos medletno znižale za 4,3 odstotka, bilo jih je za 128,1 milijona evrov. Skupaj so čiste obresti in čiste opravnine v prvih štirih mesecih letos znašale 550,9 milijona evrov.
Če ocenimo čez palec, bi banke pri nas lahko letos imele skoraj 1,653 milijarde evrov čistih obresti in opravnin. V primeru obdavčitve celotnega zneska po španski stopnji, torej 4,8 odstotka, bi to pomenilo okoli 79,3 milijona evrov. Poudarjamo, da gre za špekulacije, saj ni jasno, ali bi slovenska vlada izredno obdavčila vse banke in s kakšno stopnjo. Izračune smo naredili zgolj zato, da se dobi občutek, za kolikšne zneske gre – ti so ob uporabi navedenih predpostavk daleč od apetitov premierja Roberta Goloba, ki je omenjal med pol milijarde in milijardo evrov.
Kaj pomeni 15 milijonov, ki jih je pripravljena dati NLB?
Izračunani znesek ni daleč od zneska, ki so ga banke pripravljene same vplačati v sklad za obnovo. Po neuradnih ocenah so vse banke skupaj pripravljene prispevati 50 milijonov evrov.
NLB je pripravljena v sklad za obnovo “še letos” vplačati 15 milijonov evrov. Pri tem so dodali, da bi se v primeru morebitne uvedbe izrednega davka ali drugih oblik dajatev za banke ta znesek vštel v izpolnitev tovrstne obveznosti.
NLB je v prvem polletju letos ustvarila 159,6 milijona evrov čistih obresti in 62,4 milijona čistih opravnin, skupaj torej 222 milijonov evrov. Če spet na grobo znesek pomnožimo z dve, bi največja banka pri nas letos lahko ustvarila skupaj 444 milijonov evrov čistih obresti in opravnin. Če bi bil s 4,8-odstotno stopnjo obdavčen celotni znesek, bi to pomenilo 21,3 milijona evrov.
Če bi vlada res želela z izrednim davkom pobrati denimo pol milijarde, kot naj bi želel premier Golob, bi morala uvesti okoli 30-odstotno davčno stopnjo za celoten bančni sektor.
Tako visoka obdavčitev bi – ne glede na to, kakšen način obdavčitve bi izbrali – po besedah poznavalca panoge, ki ne želi biti imenovan, lahko povzročila težave predvsem manjšim bankam. Nekatere od njih, ki so bolj izpostavljene na prizadetih območjih, bodo morale že zato letos oblikovati višje rezervacije za morebitne slabitve, morebiten davek pa bi dodatno oslabil njihovo kapitalsko moč.
Svarila ECB
Ko je španska vlada konec lanskega leta uvajala izredni davek, je ECB v mnenju izpostavila tri pomisleke: davek bi lahko poslabšal kapitalsko ustreznost bank, vplival na izvajanje denarne politike, po takratni oceni ECB bi ga bilo tudi težko implementirati.
V Frankfurtu so med drugim problematizirali dejstvo, da davek velja tudi za banke, ki bi letos ali prihodnje leto, ko davek velja, ustvarile izgubo. Banke so bile mnenja, da jim vlada želi preprečiti, da bi stroške davka prenesle na stranke, kar je po njihovi oceni nezdružljivo s pravili Evropske unije (EU) ter lahko destabilizira poslovanje. Tudi ECB je nato opozorila, da lahko davek povzroči negotovost ter poveča tveganja za poslovanje in ugled institucij. “ECB na splošno pričakuje, da bodo kreditne institucije v skladu z najboljšimi mednarodnimi praksami pri določanju cene posojil upoštevale vse pomembne stroške, vključno z davčnim vidikom, kadar je to potrebno,” je navedla v mnenju.
ECB je špansko vlado v sicer nezavezujočem mnenju pozvala, naj pojasni odprta vprašanja in izvede temeljito analizo učinkov na “dobičkonosnost, finančno stabilnost, konkurenco in odpornost bank, pa tudi na zmožnosti bank za kreditiranje”. Španska vlada je davek kljub tem pomislekom uveljavila.
Podobne pomisleke je ECB po pisanju FT.com izrazila tudi v komentarjih predlogov obdavčitve v drugih državah, denimo Italiji.
Katere evropske države so že izredno obdavčile banke in kako
Češka je uvedla 60-odstotno davčno stopnjo za tako imenovane izredne dobičke v bančništvu in tudi energetiki. Izredni dobički so dobički nad 120 odstotki povprečnega dobička za obdobje med 2018 in 2021. Obračunajo se po 19-odstotnem davku od dohodkov pravnih oseb. Država želi na ta način zbrati tri milijarde evrov.
Podobno pot je ubrala tudi Hrvaška, ki je sicer uvedla davek za podjetja z več kot 40 milijonov evrov prihodkov. Tako kot Čehi bi obdavčili presežne dobičke nad 120 odstotki povprečnega dobička za obdobje med 2018 in 2021, le da z nižjo, 33-odstotno davčno stopnjo. Med okoli 200 podjetji, ki naj bi jih davek zadel, je po poročanju medijev osem bank, ki naj bi plačale 25 milijonov evrov davka.
Italija je v začetku tega meseca odobrila 40-odstotni davek na dobiček bank, a je ministrstvo za finance dan po napovedi visoke obdavčitve dodatno napovedalo kapico na davek pri 0,1 odstotka bilančne vsote banke, da “zagotovi finančno stabilnost”. Kapica je precej zmanjšala finančni učinek za banke (v primeru NLB je denimo 0,1 odstotka bilančne vsote 15 milijonov evrov, kolikor je banka tudi pripravljena prostovoljno pripevati za sanacijo po poplavah).
Pred uvedbo kapice je po poročanju Politica trge vznemirjala analiza Citi, ki je pokazala, da bi lahko davek italijanskim bankam odnesel pol odstotka bilančne vsote in panogi povzročil večmilijardno izgubo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje